Stališče družbe Microsoft glede umetne inteligence v policijskem delu je dobilo jasno obliko, saj podaja meje za svojo tehnologijo prepoznavanja obrazov Azure OpenAI. Velikan tehnološke industrije je postavil stroga pravila, ki prepovedujejo uporabo svojih zmogljivosti prepoznavanja obrazov s strani ali za potrebe ameriških policijskih enot, zlasti med patruljiranjem ter analizo videoposnetkov iz telesnih kamer in kamer na vozilih.
Podjetje je jasno navedlo, da njegova tehnologija Azure OpenAI ne bo na voljo pravosodnim organom, kar dejansko pomeni globalno prepoved njene uporabe pri policijskih patruljah. Ta odločitev je bila sprejeta v širšem pogovoru o preseku tehnologije, zasebnosti in civilnih svoboščin.
Že pred to razvojno potezo je Microsoft prepovedal uporabo modelov OpenAI pri procesu identifikacije osumljencev, s čimer je pokazal previden pristop k uporabi umetne inteligence v okoljih, ki so obremenjena z etičnimi in zasebnostnimi pomisleki. Policijska skupnost kaže vse večji interes za uporabo umetne inteligence pri presejanju velikih količin videoposnetkov, ki jih posnamejo uradniki, s ciljem izboljšanja učinkovitosti in natančnosti svojega dela.
Poteza podjetja Microsoft predstavlja zavesten trud za oceno potencialnih tveganj nadzora v primerjavi z koristmi napredka umetne inteligence, s čimer postavlja zgled za tehnološka podjetja na področju etične uporabe umetne inteligence.
Ključna vprašanja in odgovori:
– Kakšni so glavni razlogi za odločitev podjetja Microsoft, da omeji uporabo svoje tehnologije prepoznavanja obrazov s strani pravosodnih organov? Glavni razlogi so povezani z zaskrbljenostjo glede zasebnosti, civilnih svoboščin in etičnih posledic uporabe umetne inteligence za nadzor. Microsoft poudarja odgovorno uporabo umetne inteligence in priznava tveganja, povezana z zlorabo takšne tehnologije.
– Kako bi ta odločitev lahko vplivala na pravosodne organe? Pravosodni organi, ki nameravajo vključiti umetno inteligenco v svoje operacije, se lahko soočijo s težavami pri iskanju zanesljivih in etičnih orodij umetne inteligence. Morda bodo morali poiskati alternativne tehnologije ali se bolj zanašati na tradicionalne policijske metode.
– Kakšne so nekatere potencialne koristi in slabosti uporabe prepoznavanja obrazov z umetno inteligenco v policijskem delu?
Koristi:
– Povečana učinkovitost: Umetna inteligenca lahko obdela ogromne količine podatkov hitreje kot ljudje, kar lahko pospeši preiskave in nadzor.
– Povečana natančnost: Umetna inteligenca ima potencial za zmanjšanje človeških napak pri preverjanju identitete in identifikaciji osumljencev, če je pravilno upravljana in uporabljena znotraj etičnih mej.
Slabosti:
– Zaskrbljenost za zasebnost: Zloraba prepoznavanja obrazov z umetno inteligenco lahko privede do neupravičenega nadzora in kršenja pravic posameznikov do zasebnosti.
– Predlogi in diskriminacija: Obstajajo dokumentirani primeri, da umetna inteligenca kaže pristranskost, še posebej pri napačni identifikaciji posameznikov določenih rasnih ali spolnih skupin, kar lahko vodi v diskriminacijo.
– Odgovornost: Obstaja tveganje zmanjšanja človeške odgovornosti, če se preveč zanašamo na avtomatizirane sisteme pri policijskih nalogah.
Ključni izzivi in kontroverze:
– Uravnoteženje napredka in etike: Kako razviti in uvesti tehnologijo prepoznavanja obrazov odgovorno, ne da bi kršili civilne svoboščine, ostaja pomemben izziv.
– Ureditev in nadzor: Oblikovanje okvira za urejanje uporabe umetne inteligence s strani pravosodnih organov za zagotovitev pravičnosti in odgovornosti je kompleksen problem, s številnimi mnenji o najboljšem pristopu.
– Zaupanje javnosti: Incidenti zlorabe ali napak pri prepoznavanju obrazov lahko poškodujejo zaupanje javnosti v pravosodne organe in ponudnike tehnologije.
Drugi relevantni podatki:
– Globalna razprava o etiki umetne inteligence zajema ne le zaskrbljenosti glede zasebnosti, temveč tudi ustvarjanje mednarodnih standardov za odgovorno uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih, vključno s pravosodjem.
– Raziskujejo se alternativne tehnologije, kot so prepoznavanje predmetov ali anonimna analiza množic, ki bi pomagale pravosodnim organom, hkrati pa omilile nekatere etične pomisleke prepoznavanja obrazov.
– Številna mesta in pristojnosti se pogovarjajo o prepovedih in moratorijih na uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov s strani pravosodnih organov zaradi povezanih tveganj.
Za več informacij o odgovorni umetni inteligenci in prepoznavanju obrazov se lahko posamezniki obrnejo na spletne strani vodilnih tehnoloških podjetij in skupin za zagovorništvo zasebnosti. Tukaj so nekateri bistveni domeni:
– Microsoft
– Ameriška unija za civilne svoboščine (ACLU)
– Amazon (ki je bil prav tako vpleten v razprave o tehnologiji prepoznavanja obrazov)
– IBM (ki je zavzel stališče glede etičnega razvoja umetne inteligence)
[vključi]https://www.youtube.com/embed/iEETCCLYlEc[/vključi]