V opozorilu je izvršni direktor romunske farmacevtske družbe Terapia Cluj, Dragoș Damian, izpostavil resno krizo, ki jo pomeni demografski upad Romunije, zlasti za nacionalni pokojninski sistem. Damian je razložil, da bo oster upad prebivalstva nedvomno obremenil pokojninsko infrastrukturo, obžaloval pa je odsotnost konkretnih rešitev za omilitev tega prihajajočega problema.
Po Damianovi oceni se oblikuje demografska puščava zaradi zgodovinsko nizkih rodnosti – s presenetljivim podatkom, da je leta 2023 rojenih le 155.390 otrok, kar je najmanj v 90 letih. Poleg tega naj bi se do leta 2042 upokojilo približno 4 milijone Romunov, rojenih med 60. in 70. leti, kar napoveduje potresni šok za pokojninski proračun.
Ob poslabšanju situacije se zdi, da ni zadostne skrbi s strani različnih sektorjev, vključno z gospodarstvom, bančništvom in ekonomskimi strokovnjaki, glede demografskega upada in njegovih posledic na pokojninski sistem. Romunija ima visoko stopnjo smrtnosti, kar jo uvršča na drugo mesto globalno, kar prispeva k problemu. Mnogi Romuni so bodisi umrli pred upokojitveno starostjo ali so se izselili iz države, kar še poslabšuje demografsko težavo.
Trenutne možnosti za reševanje trajnosti pokojninskega sistema se zdijo kot začasne rešitve namesto dolgoročnih rešitev. Govori se o povečanju prispevkov v pokojninski sklad, nacionalizaciji delov pokojninskega sistema, prepovedi kombiniranja pokojnine s plačo in eksperimentiranju z drugimi inovativnimi strategijami. Vse te rešitve se štejejo za potencialne možnosti po volitvah.
Demografska kriza predstavlja eksistenčno grožnjo narodu, saj se sooča s postopnim izginjanjem v obdobju 50 let. Kljub temu poslovni krogi ostajajo zaskrbljujoče mirni, kar kaže na to, da bi se lahko gospodarska rast zgodila preko alternativnih načinov, kot so tuji delavci, avtomatizacija in umetna inteligenca, kljub zmanjšanju romunskega prebivalstva.
Demografska kriza v Romuniji postavlja pomembne izzive za pokojninski sistem, saj delovna sila krči in število upokojencev narašča. Ena ključnih odzivov je potencialni prehod k spodbujanju priseljevanja tujih delavcev. Države, ki se soočajo s podobnimi težavami, so v preteklosti pogledovale k priseljevanju za okrepitev delovne sile in omilitev finančnega bremena na pokojninski sistem.
Trenutni tržni trendi kažejo na povečano zanašanje na avtomatizacijo in umetno inteligenco (AI) v različnih panogah, kar lahko privede do izboljšane produktivnosti, vendar lahko zmanjša povpraševanje po določenih vrstah dela. To je dvojen meč. Čeprav lahko avtomatizacija nadomesti pomanjkanje delavcev, bi lahko, če se ne upravlja pravilno, privedla do poslabšanja brezposelnosti.
Napovedi kažejo, da bi brez znatnih sprememb politike romunski pokojninski sistem lahko postal nevzdržen. Naraščajoči delež upokojencev glede na aktivne delavce pomeni manjše prispevke in več prejemnikov. S padcem delovno sposobnega prebivalstva se pritisk na tiste, ki ostanejo, za podporo rastočemu številu upokojencev povečuje, kar bi lahko zahtevalo višje davke ali prispevke za pokojnino, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarstvo.
Ključni izzivi in kontroverze, povezani s temo, vključujejo učinkovitost predlaganih rešitev, kot je povečanje prispevkov v pokojninski sklad ali nacionalizacija določenih vidikov pokojninskega sistema. Nekateri kritiki menijo, da so takšni ukrepi le začasne rešitve, ki se ne ukvarjajo z osnovnimi vzroki demografske težave – nizke rodnosti in visoke emigracije.
Edena izmed prednosti reševanja teh izzivov neposredno vključuje zagotavljanje trajnosti in zanesljivosti pokojninskega sistema za prihodnje generacije. Nasprotno pa je slabost, da strogi ali slabo načrtovani ukrepi lahko privedejo do nezadovoljstva javnosti in lahko povzročijo valove v gospodarstvu.
Za dodatne informacije o situaciji v Romuniji z opredelitvijo iz širše perspektive, lahko obiščete uradno spletno stran Nacionalnega inštituta za statistiko v Romuniji na INSSE za najnovejše podatke in poročila.
Za razumevanje rešitev, ki so jih druge države izvedle za reševanje podobnih izzivov, bi morda bilo smiselno pogledati mednarodne organizacije, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na OECD, ki zagotavlja podatke in analize o demografskih spremembah in pokojninskih sistemih po vsem svetu.
The source of the article is from the blog revistatenerife.com