NVIDIA, pod vodstvom svojega ustanovitelja in izvršnega direktorja Jensena Huanga, je zasijal na Computexu 2024 v Tajpeju, kjer je napovedal prihajajočo proizvodnjo njihovega grafičnega procesorja nove generacije umetne inteligence (AI) imenovanega “Rubin”. Z načrti za začetek masovne proizvodnje leta 2026, je Huang poudaril integracijo High Bandwidth Memory šeste generacije (HBM4) znotraj GPU-ja Rubin, čeprav ni razkril podrobnih specifikacij.
Tajvanski mediji so opisali možno vključitev cutting-edge 3nm procesne tehnologije podjetja Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) v Rubin GPU, kar nakazuje, da bo to prvi model, ki bo uporabljal HBM4. Huang je prav tako govoril o začetku platforme za že prej napovedano naslednico arhitekture Hopper, GPU Blackwell, s ciljem po uradni implementaciji kmalu. Poleg tega se pričakuje, da bo GPU Blackwell Ultra, ki je načrtovan za leto 2025, opremljen z High Bandwidth Memory pete generacije, znan kot HBM3E.
GPUs, prepoznani po svoji sposobnosti izvajanja vzporedne obdelave, postajajo vse pomembnejši v domeni AI, in NVIDIA se ne ustavlja tam. Načrti razkrivajo, da bo njihov lasten procesor, imenovan “Vera”, kmalu izšel, ter da se pričakuje Rubin Ultra GPU do leta 2027. Med svojim nagovorom je Huang izrazil pričakovanje, da bo NVIDIA igrala ključno vlogo pri integraciji tehnologij AI v osebne računalnike, pri čemer se pričakuje razširitev prek ponudnikov storitev v oblaku do širšega kroga strank, kar bi lahko pospešilo sprejetje tehnologije AI v podjetjih in vladah.
Ilustrirajoč hitri napredek na področju AI, je Huang govoril o konceptu “digitalnih ljudi”, ki so sposobni interakcije z resničnimi ljudmi. Prav tako je predstavil strežnik GB200 NVL72, proizveden v sodelovanju s Tajvanom in Foxconnom, ter omenil, da Centralni meteorološki urad Tajvana uporablja digitalni model Zemlje NVIDIA Earth-2 za izboljšanje natančnosti napovedi vremena, vključno s tajfuni.
Ta dogodek na Computexu ne le prikazuje tehnološke inovacije, ampak tudi kaže na rastočo priljubljenost Huanga, ki zdaj rivalizira z zvezdniki v svoji domovini Tajvanu.
Najpomembnejša vprašanja in odgovori:
1. Kakšne inovacije se pričakujejo od NVIDIA-jevega prihajajočega “Rubin” AI GPU-ja?
Pričakuje se, da bo “Rubin” AI GPU integriral High Bandwidth Memory šeste generacije (HBM4) in da bi lahko vključil TSMC-jevo 3nm procesno tehnologijo. Predstavlja korak naprej v NVIDIA-jevi tehnologiji in zmogljivostih AI.
2. Kdaj naj bi NVIDIA-jev “Rubin” AI GPU prišel na trg?
Masovna proizvodnja Rubin AI GPU-ja naj bi se začela leta 2026.
3. Kako koristna je AI tehnologija v GPU-ji?
GPU-ji so zelo učinkoviti pri vzporedni obdelavi nalog, kar je bistveno za AI izračune. AI tehnologija v GPU-jih lahko privede do napredka pri digitalnih interakcijah, kot so “digitalni ljudje”, ter izboljšav v prediktivnih modelih, kot so izboljšave v napovedih vremena, opažene s strani Huanga.
Ključni izzivi ali kontroverze:
Eden izmed glavnih izzivov, povezanih z naprednimi GPU-ji, kot je “Rubin”, je kompleksnost proizvodnje, še posebej, ko tehnološki vozlišča skrčijo na 3nm procese. Zagotavljanje izkoristka in učinkovitosti pri teh merah zahteva pomembno inženirsko strokovnost in naložbo. Drug izziv je konkurenčni trg, kjer se mora NVIDIA obdržati na čelu tehnološkega razvoja proti konkurentom, kot sta AMD in Intel.
Kontroverze se lahko pojavijo v zvezi z okoljskim vplivom proizvodnje in delovanja visoko zmogljivih računalniških sistemov. Energetska učinkovitost in ogljični odtis podatkovnih centrov, ki uporabljajo te GPU-je, lahko predstavljajo skrb za okoljsko osveščene potrošnike in organizacije.
Prednosti in slabosti:
Prednosti:
– Napredna AI zmogljivost in sposobnosti, ki lahko potencialno spremenijo različne panoge.
– Integracija pomnilnika visoke hitrosti (HBM4), ki lahko ponudi pomembne izboljšave pasovne širine za podatkovno intenzivne naloge.
– Potencialen skok v zmogljivosti z uporabo TSMC-jeve 3nm procesne tehnologije.
Slabosti:
– Potencialno visoki stroški, ki bi lahko omejili dostopnost nekaterih podjetij in posameznikov.
– Napredni GPU-ji lahko potrebujejo občutno velike moči, kar vodi v povečano porabo energije.
Povezane povezave:
NVIDIA
Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC)
Foxconn
Priljubljenost Jensena Huanga:
Priljubljenost Jensena Huanga v Tajvanu in širše ni le dokaz o uspehu njegovega podjetja, temveč tudi o naraščajočem zanimanju za tehnologije AI in njihov vpliv na prihodnost. To je dodatno odraženo po pozornosti, ki jo prejme na dogodkih, kot je Computex, kar kaže tako na vpliv NVIDIE kot tudi na pomembnost AI v globalni tehnološki krajini.
The source of the article is from the blog rugbynews.at