Kljub različnim pobudam Evropske komisije od leta 2018 za spodbujanje razvoja ekosistema umetne inteligence (AI) znotraj Evropske unije (EU) je poročilo Evropskega računskega sodišča razkrilo podpovprečno uspešnost v primerjavi z globalnimi voditelji na tem področju. Prizadevanja za pospešitev vlaganj v AI so zaostajala za Združenimi državami in Kitajsko, kjer zasebna vlaganja pomembno presegajo številke EU.
Analize ocenjujejo, da se je vlaganja v AI med EU in ZDA od leta 2018 do 2020 več kot podvojila, pri čemer je EU zaostajala za več kot 10 milijard evrov. Za obravnavanje tega vprašanja je Komisija oblikovala strategije, namenjene usklajevanju razvoja AI v vseh državah članicah. Te vključujejo politike, ki so bile vzpostavljene za preiskovanje tveganj AI, uveljavljanje predpisov in povečanje vlaganj. Poskusi usklajevanja teh ukrepov pa so trpeli zaradi pomanjkanja usklajenosti z državami članicami in sistematičnega pristopa k spremljanju naložb.
EU se sooča s izzivi v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence. Zasebna vlaganja igrajo ključno vlogo pri povečanju zmogljivosti unije, še posebej v hitro rastočih sektorjih, kot so robotika, veliki podatki, računalništvo v oblaku, visokozmogljivo računalništvo, fotonika in nevroznanost. EU je postavila ciljna vlaganja, ki zajemajo tako javna kot zasebna sredstva, z namenom doseči 20 milijard evrov letno po letu 2020, pri čemer je predvideno povečanje sredstev Unije v prihodnjih letih.
Kljub temu so cilji EU za vlaganja v AI ostali nejasni in nespremenjeni od njihovega predstavitve leta 2018, kar kaže na razkorak med ambicijami in trenutno strategijo učinkovitosti. Čeprav je prišlo do povečanja proračunskih sredstev za raziskave v področju AI, je pomanjkanje sinergije med temi vlaganji in zasebnim sektorjem omejujoči dejavnik. Da bi uresničila svoje ambicije, se mora EU ne le izpopolniti svoje upravne metode in strategije vlaganja, pač pa tudi bolje izkoriščati rezultate raziskav za komercialno uporabo. To bi bilo ključnega pomena za zagotovitev svoje prevlade na področju umetne inteligence do leta 2030, do katerega si prizadeva, da 75 % svojih podjetij uporablja tehnologije AI.
Ključna vprašanja in odgovori:
1. Zakaj se EU bori za mednarodno konkurenco v vlaganjih v AI?
EU se lahko borba zaradi različnih dejavnikov, vključno s pomanjkanjem usklajenosti z državami članicami, nezadostnimi in neučinkovitimi strategijami vlaganja ter opaznim razkorakom med javnimi in zasebnimi sektorji v primerjavi s svetovnimi voditelji, kot sta ZDA in Kitajska.
2. Kakšni so vlagateljski cilji EU za AI in ali so se spremenili?
Cilji EU so usmerjeni v doseganje 20 milijard evrov letno v vlaganja v AI iz javnih in zasebnih sredstev po letu 2020. Vendar so se ti cilji od uvedbe leta 2018 ostali nespremenjeni, kar lahko kaže na to, da strategija EU ni ustrezno usklajena s hitrim tempom razvoja AI in globalno konkurenco.
3. Kakšni so izzivi, s katerimi se EU sooča pri doseganju vodstva na področju AI?
Med izzivi so omenjeni vrzel v vlaganjih, pomanjkanje usklajenosti in sistematičnega pristopa, nejasni cilji vlaganj ter neizkoriščenost rezultatov raziskav za komercialne aplikacije. Poleg tega lahko regulativni okviri, namenjeni zagotavljanju etičnega razvoja AI, delujejo tako kot smernica kot tudi odvračilo za hitro inovacijo, odvisno od njihove izvedbe.
Ključni izzivi in kontroverze:
1. Usklajevanje med državami članicami: Pomemben izziv je zagotoviti sinergijo in usklajenost med državami EU za dosego usklajene in učinkovite strategije vlaganj v AI.
2. Ravnotežje med regulacijo in inovacijo: EU je znana po svojem poudarku na zasebnosti in etičnih standardih, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Doseganje ravnotežja med strogo regulacijo AI in spodbujanjem okolja, ki je naklonjeno inovacijam, je kontroverzno in občutljivo vprašanje.
3. Javna vlaganja v primerjavi s zasebnimi vlaganji: Obstaja jasna ločnica glede obsega in hitrosti vlaganj med javnim in zasebnim sektorjem, pri čemer se slednji dojemajo kot neustrezni glede na globalne konkurente.
Prednosti in slabosti:
Prednosti:
– Poudarek EU na etični AI bi lahko ustvaril bolj zaupanja vreden in trajnosten ekosistem AI.
– Potencialna sinergija iz enotnega pristopa bi lahko zagotovila okvir za močno sodelovanje med državami članicami.
– Povečanje sredstev Unije za prihodnja leta kaže na zavezanost k premagovanju trenutnih pomanjkljivosti.
Slabosti:
– Trenutna strategija EU je morda preveč tog in počasna pri prilagajanju hitrim spremembam na področju AI.
– Nejasni cilji vlaganj in podpovprečna uspešnost lahko privedejo do nenehnega zaostanka za ZDA in Kitajsko.
– Prekomerna regulacija bi lahko potencialno zadušila inovacije in odvrnila zasebna vlaganja.
Za dodatno branje o pobudah in prizadevanjih EU na področju AI ter za razumevanje njihove širše strategije za tehnološki razvoj, obiščite uradne spletne strani, kot je digitalna strategija Evropske komisije na European Commission – Digital Strategy in ustrezna poročila Evropskega računskega sodišča na European Court of Auditors. Te povezave ponujajo avtoritativne informacije na temo in so dragocene za vse, ki želijo globlje raziskati načrte in politike EU za razvoj AI.
The source of the article is from the blog exofeed.nl