Evropska unija je dosegla pomemben mejnik s formalnim odobritvijo nove uredbe o umetni inteligenci s strani vseh 27 članic na srečanju Sveta EU v torek. Zakonodaja, označena kot prva svoje vrste globalno, je zasnovana za obravnavanje tehnoloških izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca, hkrati pa odpira potencialne koristi za družbe in gospodarstva.
Po intenzivnih razpravah, kjer so bile nekatere točke, kot npr. tehnologija prepoznavanja obrazov, zelo sporne, so bile zdaj postavljene določbe. Policija v EU lahko široko uporablja tehnologijo prepoznavanja obrazov, kadar obstaja upravičen sum kaznivega dejanja. Vendar je realnočasovna uporaba te tehnologije na javnih mestih strogo rezervirana za preprečevanje terorističnih dejanj in lociranje osumljencev vpletenih v posebej huda kazniva dejanja.
V prihodnje mora biti vso gradivo, ki ga ustvari umetna inteligenca — vključno s slikami, zvoki in besedilom — jasno označeno. Ta pravilo si prizadeva zmanjšati širjenje lažnih novic in dezinformacij prek “deepfake” tehnologij.
V primerjavi z Ameriškim prostovoljnim pristopom k regulaciji umetne inteligence je Evropska unija z zakonodajo ponudila bolj strog okvir. S tem, ko se spopada z uporabo umetne inteligence že v začetni fazi, zakonodajalci EU pričakujejo, da bodo potencialna tveganja bolje obvladana in da bo oblikovan mednaroden regulativni standard za umetno inteligenco.
Visoko tvegani sistemi umetne inteligence bodo morali izpolnjevati več kriterijev, preden bodo lahko vstopili na trg EU, vključno s transparentnostjo, natančnostjo, kibernetsko varnostjo in standardi kakovosti.
Splošne aplikacije umetne inteligence pa bodo imele manj stroge zahteve. Ta nova zakonodaja naj bi stopila v veljavo leta 2026, s prepovedmi za določene tipe sistemov umetne inteligence, kot so na primer tisti za ocenjevanje socialnih bonitet in napovedno policijsko delo, ki naj bi se začele izvajati v le šestih mesecih.
V tem času Norveška hitro uvaja sprejetje zakonodaje EU o umetni inteligenci. Ministrica za digitalizacijo Karianne Tung je obljubila hitro izvajanje, pri čemer je poudarila, da je namenjena delovna skupina osredotočena na hitro integracijo Akta o umetni inteligenci EU v norveško zakonodajo.
Ključna vprašanja in odgovori:
– Kakšen je namen nove zakonodaje EU o umetni inteligenci?
Nova zakonodaja o umetni inteligenci si prizadeva zagotoviti, da se tehnologije umetne inteligence uporabljajo na varen način in spoštujejo človekove pravice, tako da se naslovijo potencialna tveganja in določijo standardi za transparentnost, natančnost, kibernetsko varnost in kakovost za visoko tvegane sisteme umetne inteligence.
– Kako bodo nove uredbe o umetni inteligenci vplivale na uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov v EU?
Policijske službe bodo lahko uporabljale tehnologijo prepoznavanja obrazov ob upravičenem sumu kaznivega dejanja, vendar pa je realnočasovna uporaba na javnih mestih strogo omejena na preprečevanje terorističnih dejanj in iskanje osumljencev za hude zločine.
– Kakšne so posledice za vsebino umetne inteligence, kot so “deepfake” posnetki?
Vso gradivo, ki ga ustvari umetna inteligenca, vključno z “deepfake” posnetki, mora biti jasno označeno, da se prepreči širjenje dezinformacij in lažnih novic.
– Kako se EUjev pristop k regulaciji umetne inteligence primerja z Ameriškim?
Pristop EU-ja je bolj strog, saj se osredotoča na obvladovanje tveganj že od samega začetka, nasprotno Ameriškemu bolj prostovoljnemu pristopu k regulaciji umetne inteligence.
– Kdaj bodo stopile v veljavo nove uredbe EU o umetni inteligenci?
Zakon naj bi bil uveljavljen leta 2026, s prepovedmi določenih vrst sistemov umetne inteligence, kot so na primer tisti za ocenjevanje socialnih bonitet in napovedno policijsko delo, ki naj bi se začele izvajati že šest mesecev po sprejetju zakonodaje.
Ključne izzive in kontroverzije:
Razvoj poštene in učinkovite zakonodaje za umetno inteligenco je poln izzivov in kontroverzij, med drugim:
– Zaskrbljenosti zaradi zasebnosti: Uporaba umetne inteligence, zlasti v nadzornih tehnologijah, kot je prepoznavanje obrazov, postavlja pomembne zasebnostne skrbi, ki se lahko postavijo v nasprotje s osebnimi svoboščinami.
– Gospodarski vpliv: Strožja regulativa lahko vpliva na inovacije in konkurenčnost, saj se podjetja soočajo z več ovirami pri uvajanju novih tehnologij na trg.
– Mednarodni standardi: Poskus EU-ja za določitev mednarodnih regulativnih standardov za umetno inteligenco morda ne bo enostavno sprejet globalno, saj se različne regije in države lahko odločijo za svoje lastne pristope.
– Izvrševanje: Nadzor skladnosti in izvajanje širokega spektra zahtev v zakonodaji se lahko izkaže za težavno, še posebej ker so sistemi umetne inteligence lahko kompleksni in zapleteni.
Prednosti in slabosti:
– Prednosti:
– Povečano zaupanje in varnost v sisteme umetne inteligence.
– Zaščita pred zlorabami umetne inteligence in diskriminacijo s strani algoritmov.
– Spodbujanje etičnega razvoja in inovacij umetne inteligence.
– Slabosti:
– Možnost zatiranja tehnoloških inovacij zaradi regulativnih bremen.
– Izzivi pri sprejemanju in izvajanju enotnih standardov med vsemi članicami EU.
– Tveganje nasprotovanja mednarodnim partnerjem, ki imajo drugačne regulativne okvire.
Za več informacij o Evropski uniji in njenih politikah obiščite uradno spletno stran EU na Europa.eu. Če vas zanimajo dodatne podrobnosti o digitalnih politikah Norveške in uradnih objavah, so norveške vladne strani ustrezni vir, čeprav direktnih povezav na te specifične podstrani in objave niso vključene tukaj.