Pravni okvir za umetno inteligenco (UI) je bil vzpostavljen in sprejet kot neprimerljiva mednarodna pogodba Svetovnega sveta Evrope. Ta revolucionarna pogodba je namenjena zagotavljanju, da UI sistemi spoštujejo pravice posameznikov skozi svoj operativni cikel.
Ta zavezujoča mednarodna pogodba, ki je odprta za podpis tudi s strani držav zunaj Evrope, je bila sprejeta na letnem ministrskem srečanju Sveta Evrope. Zunanji ministri iz 46 članic so se zbrali, da bi odobrili okvir, ki je bil rezultat dveh let skupnega prizadevanja za oblikovanje. To zgodovinsko soglasje je vključevalo ne le evropske države, temveč tudi države, kot so ZDA, Kanada in Japonska, s prispevki zasebnega sektorja, civilne družbe in akademskih krogov.
V poudarku na fokus pogodbe je Svet izjavil, da podrobno določa zahteve po transparentnosti in nadzoru prilagojene specifičnim kontekstom in tveganjem, vključno z identifikacijo vsebine, ustvarjene s pomočjo sistemov UI. Podpisniki so zavezani, da bodo ukrepali in identificirali, ocenili, preprečili in omilili morebitna tveganja, ter upoštevali moratorije ali celo prepovedi, ko uporaba UI predstavlja nezdružljiva tveganja s standardi človekovih pravic.
Marija Pejčinovič Burić je pohvalila zavezo pogodbe k odgovorni uporabi UI, ki spoštuje načela človekovih pravic. Ta pobuda predstavlja skupni mednarodni standard, ki izkorišča koristi UI, hkrati pa zmanjšuje morebitna tveganja.
Pogodba bo odprta za podpise v Vilniusu med konferenco ministrov za pravosodje, kar pomeni pomemben korak proti etičnemu reguliranju UI. To se dogaja po lastnem pionirskem koraku Evropske unije marca, da bi regulirala sisteme UI, kar kaže na globalni precedens na področju upravljanja z UI.
Pomembna dodatna dejstva:
– Na globalni ravni se razprave o UI in etiki krepijo, saj UI tehnologije spreminjajo različne vidike človeškega življenja, vključno s prepoznavanjem, zdravstvom, financami in prometom.
– Upravljanje z UI je kritično vprašanje, saj je potrebno najti ravnotežje med inovacijami in ekonomskimi koristmi ter zasebnostjo, varnostjo in etičnimi vidiki.
– Splošna deklaracija človekovih pravic se pogosto uporablja kot merilo za standarde človekovih pravic, ki jih najverjetneje pogodba namerava uveljavljati v kontekstu UI.
– Potencialna uskladitev z drugimi mednarodnimi okviri, kot so Načela OECD o UI ali Smernice G20 o UI, bi se lahko obravnavale pri izvajanju in prilagajanju določb pogodbe.
– Pogodba se lahko prepleta z obstoječo zakonodajo EU, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), še posebej glede tem, kot so avtomatizirano odločanje in posamezne pravice proti sistemom UI.
Pomembna vprašanja in odgovori:
– Katere človekove pravice so še posebej ogrožene s strani sistemov UI?
Sistemi UI lahko vplivajo na pravice do zasebnosti, svobode izražanja, nediskriminacije in poštenega sojenja, med drugim.
– Kako bo izvajana pogodba?
Mehanizmi izvajanja bodo verjetno različni glede na državo, vendar se pričakuje, da bodo podpisniki prilagodili lokalne zakone in predpise, da bi se uskladili s določbami pogodbe.
– Kaj se zgodi, če država ne upošteva pogodbe?
Mekanizmi za neupoštevanje niso podrobno opisani, vendar bi lahko vključevali diplomatski pritisk, zahteve po poročanju ali izključitev iz določenih sodelovalnih prizadevanj.
Ključni izzivi ali kontroverze:
– Tehnološka kompleksnost: Nadgradnja pravnih okvirov glede hitro spreminjajoče se tehnologije UI predstavlja pomemben izziv.
– Mednarodno usklajevanje: Zagotavljanje, da lahko države z raznolikimi pravnimi sistemi in kulturnimi normami učinkovito sodelujejo in uveljavijo standarde pogodbe.
– Vključenost zasebnega sektorja: Razvoj UI je v veliki meri vodilo zasebnih podjetij, kar postavlja vprašanja o tem, kako se bodo njihovi komercialni interesi uskladili z obveznostmi človekovih pravic.
Prednosti:
– Varovanje človekovih pravic: Pogodba si prizadeva za zaščito pravic posameznikov glede na napredno tehnologijo UI.
– Globalni standardi: Ustanavljanje mednarodnih norm lahko vodi v bolj dosledne in predvidljive prakse v zvezi z UI.
Slabosti:
– Gospodarske omejitve: Stroga regulativa lahko ovira inovacije in ekonomsko konkurenčnost podjetij, ki razvijajo UI.
– Težave pri izvajanju: Razlike v nacionalnih pravnih sistemih in sposobnostih lahko naredijo izvajanje neenakomerno.
Predlagane povezave:
– Svet Evrope
– Evropska unija
– Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
– Združeni narodi
[vključitev]https://www.youtube.com/embed/JP0fB-_X0l8[/vključitev]