Brazilski organi poudarjajo neizogibno potrebo po urejanju razvoja umetne inteligence (UI), da bi obvarovali delovna mesta, saj se tehnološki napredek nadaljuje. Minister za delo in zaposlovanje Luiz Marinho je v ekskluzivnem intervjuju na prvi maj poudaril točko, razkril je, da bi nenadzorovana UI lahko uničila različne poklicne sektorje, od komunikacij do sodnega sveta.
Marinho je pozval k etični razpravi na globalni ravni, da bi se soočili s izzivi in morebitnimi motnjami, ki bi jih UI lahko povzročil na delovnih mestih. Kot primer je navedel, kako samopostrežni terminali v supermarketih in digitalne bančne storitve vse bolj izpodrivajo človeške položaje, postavljajoč vprašanje družbenih posledic takšnih inovacij.
Poudarjajoč stališče vlade, je Marinho omenil brazilsko odločitev pred približno dvajsetimi leti, da se ohranijo delovna mesta, kot so bencinski črpalkarji in prodajalci vstopnic za avtobuse, tako da se jih ne nadomesti s tehnologijo. Zagovarja uravnotežen pristop, ki povezuje ohranjanje zaposlitev z reguliranimi tehnološkimi napredki.
Minister je govoril tudi o trenutni razpravi glede regulacije voznikov, ki delajo prek aplikacij. Ključen glasovanje se pričakuje v kongresu, pri čemer je vlada pripravljena prilagoditi zakon, da bi zagotovila zaščito pravic voznikov. Predlagana zakonodaja določa minimalno urno postavko, vendar omogoča tudi višje zaslužke, izzivajoč napačno prepričanje, da bi vozniki prejeli samo minimalno postavko.
Glede oprostitev plačila prispevkov za določene gospodarske sektorje je minister kritiziral pomanjkla jasnosti in predlagal, da bi bilo širše področje davčne reforme bolj primerno okolje za odločanje o oprostitvah.
Nazadnje je Marinho omenil boj proti suženjskim delovnim razmeram, s čemer je opozoril na izboljšane delovne inšpekcije in javni register najhujših kršiteljev. Ta boj sovpada z njegovim opozarjanjem na dosežke na področju dela, vključno z ustvarjanjem delovnih mest in izboljšanjem plač, povezanih z davčnimi reformami, ki izboljšujejo kupno moč tistih, ki zaslužijo najmanj.
Urejanje UI na delovnih mestih: Brazilska perspektiva
Ob upoštevanju klica brazilskega ministra Luiza Marinha po globalni etični razpravi o UI je pomembno raziskati širši kontekst vpliva UI na delovno silo. Opišemo ključne skrbi, izzive, kontroverze in premislek o prednostih v primerjavi z slabostmi, sledi analiza, pomembna za obravnavano temo.
Pri razpravi o urejanju UI na delovnih mestih se pojavljajo več ključnih vprašanj:
– Kateri specifični poklici so najbolj ogroženi zaradi nadomeščanja s strani UI in avtomatizacije?
– Kakšni ukrepi se lahko sprejmejo za zaščito delavskih pravic v času naraščajoče avtomatizacije?
– Kako lahko države uravnotežijo tehnološki napredek z ohranjanjem delovnih mest?
Izziv regulacije UI je v kompleksnosti in hitrem razvoju tehnologije, kar otežuje predvidevanje vseh potencialnih vplivov. Poleg tega ustvarjanje zakonodaje, ki se lahko prilagodi tehnološkim napredkom, ne da bi dušila inovacije, je občutljiva zadeva.
Kontroverze se pogosto vrtijo okoli etičnih posledic UI, kot so potencial za povečano nadzorovanje in izguba zasebnosti, odločevalski procesi avtonomnih sistemov in odpuščanje delovnih mest. Skrbi glede ustvarjanja digitalnega razkoraka, kjer nekateri posamezniki in podjetja koristijo od UI, medtem ko drugi zaostajajo, so prav tako razširjene.
Obravnavane prednosti vključujejo priložnosti za povečanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in razvoj novih industrij in storitev. UI lahko optimizira operacije, omogoča boljše odločanje in inovira izdelke in storitve na način, ki lahko koristi tako podjetjem kot potrošnikom.
Po drugi strani pa slabosti vključujejo morebitne izgube delovnih mest, etične dileme in potrebo po pomembnih vlaganjih v izobraževalne programe in usposabljanje, da bi pripravili delovno silo na spreminjajočo se zaposlovalno pokrajino.
Za boljše razumevanje globalnih prizadevanj pri urejanju UI so tu nekateri povezani viri na glavnih področjih, ki razpravljajo o razvoju na tem področju:
– Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)
– Svetovni gospodarski forum
– Mednarodna organizacija dela (ILO)
– Evropska komisija
– Združeni narodi (ZN)
Čeprav ideja o ustanovitvi minimalnih urnih postavk za delavce na zahtevo ali vzdrževanje določenih delovnih mest lahko ponudi takojšnje olajšave, bi na dolgi rok lahko ovirala konkurenčnost podjetij in gospodarstva. Zato je potreben večplasten pristop, ki ne samo ščiti delavce, ampak spodbuja tudi kontinuirano učenje in prilagajanje na tehnološke spremembe. Uravnoteženje teh elementov je v središču razprave o urejanju UI na delovnih mestih.
The source of the article is from the blog combopop.com.br