V svetu, kjer so pogovori o umetni inteligenci (UM) običajni – od ekonomskih premikov do filozofskih dilem, eno vprašanje odmeva močneje kot ostala: Ali bo UM nadomestila ljudi? Ta misel, ki se lahko sliši zaskrbljujoče ali celo smešno, je zaznamovala javni diskurz, ustvarila ozadje za razmišljanje in napovedi različnih strokovnjakov in navdušencev.
Številni avtoritete, od ekonomistov do tehnokratov, intelektualcev in pesimistov, so izrazili svoje skrbi in upanja za UM. Predstavljajo scenarije, kjer bi UM lahko povzročil premeščanje delovnih mest ali izboljšal produktivnost ter optimizacijo virov, odvzemal ljudem veselje razumevanja ali postajal avtonomni bojevniki v konfliktih. Strahovi segajo tako daleč, da skrbi, da bi nas UM nekoč obravnaval kot zgolj živali, s tem pa bi zanemaril staro dialektiko med ljudmi in orodji.
To močno dialog obravnava tehnologijo kot dvostranski meč, sprašuje, ali nas dela pametnejše ali manj inteligentne, svobodnejše ali bolj sužnjelastne, bolj zdrave ali nas približuje konfliktu. Razmišljanje o tem, kako se človek poveže z orodjem, je starodavna zgodba, od Sokratovega dvoma o razširjenem pisanju do vstaj proti industrijskim strojem, vse do sporov sodobnih telekomunikacij.
Vendar pa pereče vprašanje o potencialu UM za zamenjavo ljudi nekoliko zgreši bistvo, saj UM v svoji biti ne teži k ponovni vzpostavitvi zavesti, temveč k simuliranju funkcij in posnemanju nalog. Ali gre za Googla, OpenAI ali druge, ti algoritmi ponujajo statistične recepte, ki temeljijo na obsežnem spletišču podatkov, zagotavljajo odgovore na podlagi verjetnosti in prilagojenih parametrov, ne da bi resnično imeli zavest ali inteligenco.
Bit človekove edinstvenosti ni mogoče zmanjšati na matematično formulo. Človeška družba s svojimi različnimi kulturami, jeziki in pripovedmi se ne more replicirati z algoritmi, ne glede na njihovo sofisticiranost. Todaijev robot Noriko Arai je opravil univerzitetne izpite, vendar je manjkal bistveni element človečnosti ali matematika. Kljub napredku UM ne more izkusiti ljubezni ali ustvarjati osebnih vezi, prav tako ne bi smel preprečiti ljudem uživanja v igrah ali recitiranju poezije.
Uporaba UM na področjih, kot je zaposlovanje, lahko sicer povzroči zaskrbljenost zaradi njihove učinkovitosti, vendar je pomen ne v samem izbirnem postopku, ampak v nadaljnjem človeškem popotovanju. Pravi krizni trenutek ni v zamenjavi z UM, temveč v pomanjkanju človeške povezave, ki jo lahko tržniki izkoristijo.
V bistvu vprašanje, ali nas bo UM nadomestil, bolj kaže na globoko krizo v tem, kako si med seboj ogledujemo – ne kot bitja z lastno vrednostjo, ampak kot funkcije ali komercialne entitete. Da bi ohranili svojo človečnost, moramo najprej ceniti drug drugega kot človeška bitja, onkraj vlog, ki jih izpolnjujemo ali gospodarske vrednosti, ki jo ustvarjamo.
Trenutne tržne trendi:
Trg UM doživlja znaten porast, ki ga poganja naraščajoča sprejetost v različnih sektorjih, vključno s področji zdravstva, financ, trgovine in proizvodnje. Organizacije izkoriščajo UM za analizo podatkov, storitve za stranke (npr. klepetalnike), operativno avtomatizacijo in prediktivno vzdrževanje. Tehnologija UM tudi sproža napredke na področju procesiranja naravnega jezika (PNJ), samovozečih vozil in pametnih osebnih asistentov.
Napovedi:
Poročila o tržnih raziskavah napovedujejo, da bo svetovni trg UM v naslednjih nekaj letih še naprej rasel po sestavljeni letni stopnji rasti (SLR) približno 30%. Ta porast je delno posledica naraščajočih investicij v raziskave in razvoj UM, integracije UM v internet stvari (IoT) in napredka v algoritmih strojnega učenja in globokega učenja.
Ključni izzivi in polemike:
Kljub svojemu potencialu UM sproža vrsto izzivov in polemik. Etična vprašanja vključujejo zasebnost podatkov, algoritmično pristranskost in transparentnost odločanja sistemov UM. Razprava o tehnološki brezposelnosti se nadaljuje, razpravlja o morebitnem odvzemanju delovnih mest zaradi avtomatizacije. Poleg tega se naraščajoč problematizira vojaška in kibernetična nadgradnja UM.
Najpomembnejša vprašanja:
1. Kako zagotoviti etičen razvoj in uporabo UM?
2. Kakšni ukrepi bi morali biti vzpostavljeni za zaščito pred premeščanjem delovnih mest?
3. Kako urediti UM, da se prepreči zloraba v ključnih sektorjih?
Prednosti UM:
UM prinaša številne koristi, kot so povečana učinkovitost, zmanjšanje človekovih napak in zmožnost hitrega obvladovanja velikih količin podatkov. Lahko spodbuja inovacije, izboljša prediktivne analize ter zagotavlja personalizirane izkušnje na področjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje.
Slabosti UM:
Po drugi strani pa je odvisnost od UM lahko vzrok za zmanjšanje potrebe po človeški delovni sili, morebitno pristranskost pri odločanju UM in izgubo zasebnosti. Obstaja tudi strah pred nepredvidljivim delovanjem UM ali njegovo zlorabo, poleg tega pa tudi družbeni in kulturni vplivi, ki jih lahko nekontroliran razvoj UM prinese.
Za tiste, ki jih zanima več, so na voljo zaupanja vredni viri o napredkih in razpravah na področju umetne inteligence, ki jih ponujajo ugledne organizacije. Tukaj sta povezavi do glavne domene dobro znanih subjektov na področju UM:
Pomembno je omeniti, da sprejemanje UM zahteva uravnotežen pristop, ki prepozna tako njegovo sposobnost pozitivnega prispevka k človeškemu napredku kot potrebo po ukrepih za ublažitev tveganj in zagotovitvijo, da se uskladi z družbenimi vrednotami ter etičnimi standardi.
The source of the article is from the blog maltemoney.com.br