V Stocktonu, Kalifornija, le streljaj od zibelke tehnološke revolucije, je nekdanji župan Michael Tubbs opazoval dve različni resničnosti: obljubo napredka in vztrajnost revščine. Razumevajoč ta parallel svetova je Tubbs, voden s strani vizije družbenih pionirjev, kot je Martin Luther King jr., uvedel drzno finančno eksperimentiranje z namenom prekinitve tega razkoraka: pilotni projekt zagotovljenga dohodka leta 2019.
Stocktonova edinstvena obravnava, ki je 125 prebivalcem zagotavljala 500 dolarjev mesečno brez kakršnih koli pogojev, ni bila zgolj dejanje dobrodelnosti, temveč strateški premik v pričakovanju predvidene preobrazbe zaradi umetne inteligence (AI), ki naj bi preoblikovala pokrajino dela. Tubbsova predvidevanja so temeljila na nujnosti, izraženi s strani svetovnih ekonomistov, ki napovedujejo, da bi napredki na področju AI lahko v svetovnem merilu ovirali do 40% delovnih mest in povečali dohodkovno neenakost.
Rezultati iz Stocktonovega pilotnega projekta nakazujejo, da bi ta strategija lahko imela vrednost. Udeleženci so ne le izboljšali svoje možnosti za zaposlitev, temveč so pokazali tudi izboljšano dobrobit. Takšni rezultati okrepijo primer za varnostno mrežo, ki bi lahko absorbirala šok tehnološkega odvzema delovnih mest.
Silicijeva dolina, središče inovacij na področju umetne inteligence, se je prav tako odzvala na to futuristično družbenoekonomsko politiko. Vplivne tehnološke osebnosti, kot sta Elon Musk in Mark Zuckerberg, sta javno priznali potencialno nujnost zagotovljenega dohodka za uravnoteženje motenj v delovnih mestih, ki jih povzroča AI.
Ta rastoči dialog odraža razumevanje, da bi zagotovljeni dohodek, ko izziva varnost delovnih mest AI, lahko ponudil stabilizacijsko rešitev, zagotavljajoč, da dosežki družbe na tehnološkem področju ne pridejo na račun široke ekonomske negotovosti. To je razprava, ki še naprej evoluira, ko se prepletajo gospodarske politike in tehnološki napredek, ustvarjata nove zgodbe za reševanje starih težav.