Indijska vlada je sklenila partnerstvo z glavnimi tehnološkimi podjetji, da bi naslovila rastočo skrb glede umetno ustvarjenih dezinformacij v digitalnem prostoru. Ministru za informatiko Unije, gospodu Vaishnavu, je potrdil sestanke med uradniki vlade in predstavniki podjetij Google, Meta (nekoč Facebook) ter drugih pomembnih podjetij, v odziv na vprašanja s strani Mint-a.
Oba Google in Meta sta objavila smernice glede ravnanja z vsebino in oglasnimi sporočili, spremenjenimi z umetno inteligenco, na različnih platformah, kot so ChatGPT, Facebook, Google Iskanje, Instagram, WhatsApp in YouTube. Te smernice poudarjajo pomen označevanja vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, ter omejevanje uporabe umetne inteligence pri prikazu rezultatov iskanja v povezavi s političnimi osebnostmi, strankami in mnenji glede prihajajočih splošnih volitev leta 2024.
Adobe, ustvarjalec programa Photoshop, je prav tako prevzel previden pristop glede svojega generativnega orodja imenovanega Firefly. Andy Parsons, višji direktor Adobe-jevega programa za avtentičnost vsebine, je poudaril podjetjevo zavezanost k preprečevanju manipulacije ali ustvarjanja podob za politične kampanje.
Poleg tega so razprave potekale glede odgovornosti posrednikov, s pridržkom za Adobe, v skladu s pravili o intermediarjih in etiki digitalnih medijev za leto 2021. Po mnenju uradnikov bi se ti posredniki lahko soočili s preganjanjem, če ne bi zajezili širjenja dezinformacij, pomoči umetne inteligence. Ta skrb izhaja iz široke razširjenosti umetne inteligence v spletni vsebini, kar spodbuja tehnološka podjetja, da sprejmejo tehnike, kot sta vodni žig in označevanje metapodatkov.
Sposobnost indijske vlade zagovarjati cenzuro določenih ključnih besed odraža rastoče razumevanje vpliva umetne inteligence na javno razpravo. Vlade po vsem svetu spoznavajo, da ni enotne rešitve za boj proti dezinformacijam, zlasti kar zadeva vpliv umetne inteligence. Takšno zavedanje lahko usmeri odločanje vlad pri ohranjanju previdnosti glede dezinformacij, ustvarjenih z umetno inteligenco, v demokratičnih družbah kot je Indija.
V februarju je na pomembni konferenci z naslovom Munich Security Conference potekalo podpisovanje ‘Pogodbe o tehnologiji za boj proti zavajanju z umetno inteligenco na volitvah leta 2024.’ To zavezništvo je zajemalo 20 podjetij, med njimi Adobe, Google, Meta, Microsoft, OpenAI in X (nekdanji Twitter). Pogodba o tehnologiji je predlagala različne ukrepe, kot so uvedba tehnologije za zmanjšanje tveganj, ocenjevanje modelov umetne inteligence in spodbujanje odpornosti v različnih panogah.
V nadaljnjih razkritjih sta Google in Meta podrobneje opisala specifične strategije za obravnavanje vprašanj v zvezi z volitvami. Google se je zavezal razkriti uporabo umetne inteligence pri političnih oglasih, označiti vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco na YouTube, in uvesti omejitve pri iskalnih poizvedbah v zvezi z volitvami na platformi Gemini, svoji generativni platformi za umetno inteligenco. Meta pa je napovedala delovanje 12 ekip za preverjanje dejstev za neodvisno preverjanje vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Spremenjeno politično vsebino so omejili na platformah Meta, da bi zmanjšali njen doseg.
Kljub zahtevam po dodatnih informacijah niti Google niti Meta nista odgovorila na vprašanja Mint-a glede njihovih sestankov z vladnimi uradniki in ministri.
Pravni in politični strokovnjaki so opozorili, da obstoječe določbe v pravilih IT za leto 2021, in indijskem kazenskem zakoniku lahko oba velika tehnološka podjetja in uporabniki obremenijo z odgovornostjo za spodbujanje dezinformacij, ustvarjenih z umetno inteligenco. Neuspeh pri proaktivnem boju proti takšni vsebini na njihovih platformah bi lahko privedel do odgovornosti v skladu s pravilom 7 pravil IT za leto 2021. Pomanjkanje jasne opredelitve za platforme in intermediarje predstavlja izziv pri učinkovitem reševanju groženj iz umetne inteligence in določanju odgovornosti in odgovornosti.
Pogosta vprašanja:
1. Kaj pomeni umetno ustvarjena dezinformacija?
Umetno ustvarjena dezinformacija se nanaša na lažne ali zavajajoče vsebine, ustvarjene ali manipulirane z uporabo tehnologij umetne inteligence.
2. Kako se tehnološka podjetja ukvarjajo z umetno ustvarjeno dezinformacijo?
Tehnološka podjetja, kot sta Google in Meta, uveljavljajo ukrepe, kot so označevanje vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, omejevanje uporabe umetne inteligence pri prikazovanju rezultatov iskanja o določenih političnih temah ter preverjanje avtentičnosti vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco.
3. Kaj pomeni Pogodba o tehnologiji za boj proti zavajanju z umetno inteligenco na volitvah 2024?
Pogodba o tehnologiji, podpisana med več podjetji, vključno z Adobe, Google, Meta, Microsoft, OpenAI in X, si prizadeva obravnavati zavajanje z umetno inteligenco na volitvah. Predlaga uvedbo tehnologij za zmanjšanje tveganj, ocenjevanje modelov umetne inteligence in spodbujanje odpornosti v različnih panogah.
4. Kako lahko intermediarji odgovarjajo za umetno ustvarjeno dezinformacijo?
V skladu s pravili o intermediarjih in etiki digitalnih medijev za 2021 se lahko intermediarji soočijo s preganjanjem, če ne zajezijo širjenja umetno ustvarjene dezinformacije na svojih platformah.
5. Kakšni izzivi obstajajo pri omejevanju groženj iz umetne inteligence?
Eden ključnih izzivov je pomanjkanje jasne opredelitve za intermediarje in platforme, kar vodi v težave pri določanju odgovornosti in odgovornosti za grožnje iz umetne inteligence.
Partnerstvo med indijsko vlado in glavnimi tehnološkimi podjetji za obravnavo umetno ustvarjene dezinformacije odraža naraščajočo skrb glede tega vprašanja v digitalnem prostoru. Ta podjetja, vključno z Googlom in Me
Sources:
– Mint (https://www.livemint.com/)
The source of the article is from the blog smartphonemagazine.nl