Prevaranje na področju hrane postaja vedno večji globalni problem, ki ne ogroža le javnega zdravja, ampak tudi naše denarnice. Kriminalne organizacije so prodrla v prehransko oskrbo, sodelujejo v dejavnostih kot so napačno označevanje izdelkov, zamenjava slabših sestavin ter celo zastrupljanje hrane, ki jo zaužijemo. Škoda, ki jo vsako leto povzročijo prevarantski zločini s hrano po celem svetu, naj bi znašala okoli 40 milijard dolarjev (31 milijard funtov).
Prehrambna industrija je postala privlačna tarča za prevarante zaradi potencialne visoke donosnosti. Ti kriminalci uporabljajo dva osnovna pristopa. Prvič, ciljajo na poceni vsakodnevna živila, ki imajo veliko potrošniško bazo, kar jim omogoča maksimiranje dobička. Na primer, preiskava v Španiji in Italiji je razkrila 260.000 litrov oljčnega olja, ki je bilo pomešano z nižje kakovostno varianto in lažno označeno kot “deviško” ali “ekstra deviško”. Podobno je škandal s konjskim mesom leta 2013 razkril prisotnost konjskega mesa v govejih izdelkih po vsej Evropi, kar je bilo precej cenejše za proizvodnjo.
Po drugi strani pa prevaranti zavedejo potrošnike, da plačajo premijske cene za cenejša živila, ki so lažno predstavljena kot vrhunski produkt. Primer tega so poceni gomolji, prodajani kot eksotični italijanski gomolji.
Odkrivanje in preprečevanje prehranske goljufije je kompleksen izziv. Kljub temu nova tehnologija ponuja upanje pri reševanju tega problema. Tehnologije analize podatkov, kot je strojno učenje, so jih uporabile 91% organizacij po vsem svetu za boj proti finančnim kriminalnim tveganjem. Strojno učenje lahko analizira obsežne podatkovne zbirke, odkrije skrite vzorce in identificira sumljive dejavnosti. V kontekstu prehranske goljufije bi lahko strojno učenje pomagalo pri prepoznavanju visokih tveganj lokacij, posameznikov ali podjetij.
Blockchain tehnologija se je prav tako pojavila kot potencialna rešitev za boj proti prevari s hrano. Implementacija blockchaina v globalno prehransko oskrbo bi omogočila potrošnikom, da sprejemajo informirane odločitve o svojih nakupih živil. S tem, ko zagotavlja varno javno knjigo, blockchain omogoča sledljivost, kar olajšuje sledenje poteka produkta od izvora do supermarketov. Ta tehnologija je že pokazala obet v boju proti prevari s hrano in vinom v Avstraliji.
Čeprav tehnološke rešitve nosijo velik potencial, obstajajo izzivi, ki jih je treba premagati. Implementacija blockchain tehnologije po globalni prehranski verigi zahteva mednarodne standarde in učinkovito upravljanje velikih količin podatkov. Dodatno, lahko za manjše proizvajalce hrane predstavlja tehnologija visoke stroške.
Ključno pri učinkovitem obvladovanju prevar s hrano je sodelovanje med različnimi deležniki. Organi za uveljavljanje zakona, strokovnjaki v industriji, organizacije vseh velikosti in akademiki se morajo združiti z ustrezno etično nadzorstvo. Ukrepov za boj proti prevari ne smejo preveč obremenjevati potrošnikov, saj bi to lahko ustvarilo nove ranljivosti v prehranskem sistemu.
The source of the article is from the blog smartphonemagazine.nl