Prihodnost neprimernega manipuliranja slik in videoposnetkov s pomočjo umetne inteligence – deepfakes – dviguje veliko pomislekov, zlasti v zvezi z vplivom na ženske. Ti deepfakes pogosto vključujejo ustvarjanje spolno eksplicitne vsebine brez soglasja vpletenih posameznikov, kar ima hude posledice za žrtve. Kljub temu potekajo prizadevanja za obravnavanje tega problema in zaščito žensk pred škodo.
Ena od opaznih pobud je prva direktiva o nasilju nad ženskami, ki jo zasleduje Evropska unija. Ta direktiva, pričakovana za odobritev aprila 2024, si prizadeva za ustanovitev skupnega nabora zakonov v vseh državah članicah EU za boj proti kibernetskemu nasilju, vključno s deepfakes. Z uvedbo standardiziranih zakonov EU želi ustvariti celovit pristop k obravnavi tega naraščajočega problema.
Tržne napovedi kažejo na pomemben porast pojavnosti deepfakes. Med leti 2019 in 2023 je prišlo do neverjetnega 550-odstotnega porasta analiziranih deepfake videoposnetkov. Ti manipulirani posnetki uporabljajo algoritme umetne inteligence za slačenje žensk brez njihovega soglasja, pogosto privedejo do obrekovanja, poniževanja in tudi do spolnega zadovoljevanja ustvarjalcev. Slike, uporabljene v teh deepfakes, so pridobljene iz različnih platform, vključno s socialnimi mediji in aplikacijami za sporočanje.
Preprečevanje ustvarjanja deepfakes predstavlja velik izziv, saj zahteva hitro ukrepanje pri odstranjevanju in razstavljanju omrežij širjenja. Samo zanašanje na varnostne ukrepe na področju kibernetske varnosti ni dovolj za boj proti tej težavi. Žrtve deepfakes trenutno stojijo na obstoječih zakonih, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v EU in nacionalni zakoni o obrekovanju, da bi se zavarovali. Vendar pa bodo morda ti zakoni zahtevali nadaljnji razvoj, da se učinkovito naslovijo narava deepfakes in škoda, ki jo povzročajo.
Ko se sreča z deepfakes, se žrtvam svetuje, da dokumentirajo vsebino s posnetki zaslona ali snemanjem videoposnetkov. Ti lahko služijo kot ključni dokazi pri prijavi kaznivega dejanja tako na platformah družbenih medijev kot tudi pri organih pregona. Poleg tega platforme, kot je Stop Non-Consensual Abuse of Private Images (StopNCII), izkoriščajo tehnologijo umetne inteligence, da žrtvam omogočijo prijavo svojih slik in samodejno zahtevajo umike na več platformah.
Eden od pomembnih izzivov, povezanih z zločini, povezanimi z deepfake, je njihova globalna narava. Pogosto se napadalci nahajajo v drugih državah kot žrtve, strežniki, ki gostijo vsebino, pa se lahko nahajajo v še eni državi. Zato postaja mednarodno sodelovanje ključno pri učinkovitem soočanju s čezmejnimi kibernetskimi zločini. Čeprav predlagana direktiva znotraj EU postavlja okvir za obravnavo takšnih zločinov v državah članicah, je sodelovanje z drugimi državami bistveno za zagotovitev celovitega ukrepanja.
Zakonodaja mora prilagajati in držati korak z hitrimi napredki na področju umetne inteligence. Medtem ko bi lahko bila direktiva EU pomemben korak, bodo verjetno potrebne nadaljnje spremembe, da se učinkovito naslovijo izzivi, ki jih prinašajo napredki na področju umetne inteligence. Ta nenehni trud za ostati korak pred razvojem je ključen za zaščito žensk pred zlorabo orodij umetne inteligence pri ustvarjanju neprivoljenih deepfakes.
The source of the article is from the blog japan-pc.jp