Uporaba generativne umetne inteligence (AI) v literaturi je nedavno sprožila kontroverzo v japonski literarni industriji. Rie Kudan, dobitnica prestižne japonske nagrade Akutagawa, je razkrila, da je približno 5 odstotkov njenega nagrajenega romana “Tokyo-to Dojo-to” neposredno ustvarjeno s pomočjo AI. Medtem ko nekateri vidijo AI kot inovativno pisalno orodje, drugi dvomijo v njegov vpliv na ustvarjalnost avtorjev in kakovost literarnih del.
Med postopkom ocenjevanja za nagrado Akutagawa je v razpravah AI komajda prišel na dan. Kot je dejal pisatelj Shuichi Yoshida, ki je del izbirnega odbora nagrade, je bil viden samo kot še en lik v zgodbi. Vendar pa so Kudanova izjava o uporabi AI sprožila razpravo med pisatelji in bralci ter odprla vprašanja o prihodnosti AI v literaturi.
Generativna umetna inteligenca je sposobna ustvarjati besedilo in druge vsebine na podlagi strojnega učenja in uporabniških ukazov. Ponuja priročen način za ustvarjanje literarnih in umetniških del brez specializiranega znanja na tem področju. Vendar pa so se pojavili pomisleki glede njegovega potenciala za širjenje napačnih informacij in kršenje intelektualne lastnine. Trenutno potekajo prizadevanja za vzpostavitev pravil za njegovo odgovorno uporabo.
Kudanov roman vključuje prizor, kjer fiktivna tehnologija AI, imenovana “AI-built”, odgovarja na vprašanja protagonista. Kudanova je pojasnila, da je za odgovore, ki jih je podal AI-built, uporabila samo AI-generirano besedilo in naredila ustrezne spremembe, da ohrani tok zgodbe. Kritiki trdijo, da AI lahko pomaga pisateljem pri idejah in strukturah pisanja, vendar ne doseže vrhunskih zgodb in se ne ukvarja s kompleksnimi etičnimi temami. Etične kompleksnosti ustvarjanja literature predstavljajo izziv za AI, saj mu manjka niansirano razumevanje človeške narave, ki izhaja iz človeških izkušenj.
Medtem ko se razprave nadaljujejo o uporabi AI v literaturi, Kudanova vztraja pri prepričanju, da je možno sobivanje z AI. Verjame, da četudi bi bila AI sposobna posnemati človeško pisanje, želja po ustvarjanju zgodb nikoli ne bo izginila.
Razkritja o uporabi AI v Kudanovem romanu so sprožila razprave o prihodnjih regulativah in zahtevah po razkrivanju del, ki vključujejo AI-generirane vsebine. Spremembe se že uvajajo v znanstvenofantastičnem žanru, pri čemer je nagrada Hoshi Shinichi določila posebne smernice za vključitev AI-generiranih vsebin v prispevke.
Kot literarni svet razmišlja o vlogi AI v ustvarjalnem pisanju, je jasno, da lahko AI služi kot dragoceno orodje, vendar lahko hkrati postavlja etične in ustvarjalne pomisleke. Končno vprašanje ostaja: ali bo AI izboljšal ali ogrozil ustvarjalnost človeških avtorjev? Odgovor bo mogoče ugotoviti šele sčasoma, ko se bo razvoj in uporaba AI v literaturi nadaljevala.
Pogosta vprašanja:
1. Kakšna je kontroverza glede uporabe generativne AI v literaturi?
– Uporaba generativne AI v literaturi je sprožila razpravo glede njenega vpliva na ustvarjalnost avtorjev in kakovost literarnih del.
2. Kakšen odstotek romana Rie Kudan, “Tokyo-to Dojo-to”, je bil ustvarjen z uporabo AI?
– Približno 5 odstotkov romana Rie Kudan je neposredno ustvarjen z uporabo AI.
3. Kako je bil AI dojeman med postopkom ocenjevanja za nagrado Akutagawa?
– AI je bil dojeman kot le še en lik v zgodbi in komajda je bil omenjen v razpravah med postopkom ocenjevanja.
4. Kaj je generativna AI sposobna?
– Generativna AI je sposobna ustvarjati besedilo in druge vsebine na podlagi strojnega učenja in uporabniških ukazov.
5. Kateri pomisleki so se pojavili glede uporabe generativne AI?
– Pojavili so se pomisleki glede možnosti širjenja napačnih informacij in kršenja intelektualne lastnine s pomočjo generativne AI.
6. Kako je Rie Kudan uporabila AI v svojem romanu?
– Rie Kudan je za odgovore, ki jih je podal fiktivni AI “AI-built”, uporabila AI-generirano besedilo. Naredila je ustrezne spremembe, da je ohranila tok zgodbe.
7. Kakšna so nasprotovanja AI-jevi sposobnosti ustvarjanja vrhunskih zgodb in obravnavanja kompleksnih etičnih tem?
– Kritiki trdijo, da AI lahko pomaga pisateljem pri idejah in strukturah pisanja, vendar nima niansiranega razumevanja človeške narave, ki izhaja iz človeških izkušenj. Zaradi tega ni sposoben ustvarjati resnično vrhunskih zgodb in se ukvarjati s kompleksnimi etičnimi temami.
8. Kakšne spremembe se uvajajo v znanstvenofantastičnem žanru glede uporabe AI-ja?
– Nagrada Hoshi Shinichi je določila posebne smernice za vključitev AI-generiranih vsebin v prispevke.
9. Ali bo AI izboljšal ali ogrozil ustvarjalnost človeških avtorjev?
– Vprašanje, ali bo AI izboljšal ali ogrozil ustvarjalnost človeških avtorjev, ostaja neodgovorjeno in ga bo mogoče ugotoviti le sčasoma, ko se bo razvoj in uporaba AI v literaturi nadaljevala.
Ključni izrazi in opredelitve:
– Generativna umetna inteligenca (AI): AI, ki je sposobna ustvarjati besedilo in druge vsebine na podlagi strojnega učenja in uporabniških ukazov.
– Nagrada Akutagawa: Prestižna literarna nagrada, ki jo podeljujejo v Japonski.
– AI-built: Fiktivna tehnologija AI, omenjena v Kudanovem romanu, ki odgovarja na vprašanja protagonista.
– Nagrada Hoshi Shinichi: Nagrada v znanstvenofantastičnem žanru, ki ima določene smernice za vključitev AI-generiranih vsebin v prispevke.
Predlagane povezave:
– Umetna inteligenca (Wikipedia)
– Strojno učenje (Wikipedia)
– Etika umetne inteligence (Wikipedia)
The source of the article is from the blog guambia.com.uy