Nedavne raziskave so razkrile pomemben pomislek med volivci glede uporabe umetne inteligence (AI) pri ustvarjanju volilne propagande. Tri četrtine udeležencev je izrazilo željo po prepovedi uporabe AI za oblikovanje političnih oglasov, predvsem zaradi strahu pred širjenjem dezinformacij in manipuliranjem globokih lažnih podob.
Ugotovitve je v petek predstavila Adobe in opozorila na pomembno vrzel v javni zmožnosti ločevanja lažnih informacij. Omenjeno je bilo, da je veliko anketirancev zmanjšalo svojo uporabo družbenih omrežij, da bi se izognili zasledovanju zavajanj.
Študija, imenovana “prihodnost zaupanja”, je anketirala 1005 odraslih iz Avstralije in Nove Zelandije. Od teh je 80% verjelo, da bi morale biti volilne kandidate prepovedane uporabe AI za izdelavo promocijskega gradiva. Poleg tega je obstajala velika tesnoba glede tehnologij globokih lažnih podob, pri čemer jih je 78% prepoznalo kot nevarnost za demokratične strukture.
Iz ankete je bilo očitno, da 81% udeležencev ceni, da vedo, ali je vsebina ustvarjena z AI. Ta skrb je bila tako razširjena, da je 32% poročalo, da so zapustili določene družbene platforme ali zmanjšali njihovo uporabo zaradi tveganja za odkrivanje lažnih informacij.
Jennifer Mulveny, direktorica Adobe za vladne zadeve za Azijo in Pacifik, razlaga rezultate študije kot jasen poziv javnosti po povečanem vodenju, orodjih in omejitvah, ki jim pomagajo razlikovati avtentičnost spletnih informacij. Poudarila je ključno vlogo potrošniškega izobraževanja o medijski pismenosti in sprejetje zaščitnih tehnologij, kot so potrdila o vsebini, še posebej v luči bližajočih se avstralskih zveznih volitev.
Ustvarjanje dezinformacij z uporabo AI ostaja globalni problem, s dokumentiranimi incidenti zlorabe v političnih kampanjah po celotnih kontinentih, vključno z ZDA in deli Azije in Evrope. Takšni primeri so spodbudili predloge za nacionalne kampanje za digitalno pismenost in regulativne zahteve za identifikacijo vsebine AI z namenom zmanjšanja tveganj kakovostne dezinformacije in njenega hitrega širjenja. Medtem se Avstralija približuje splošnim volitvam maja 2025, pri čemer bo Queensland glasoval oktobra.
Najpomembnejša vprašanja in odgovori
Q: Kaj so glavne skrbi javnosti glede uporabe AI v volilni propagandi?
A: Glavne skrbi so širjenje dezinformacij ter uporaba tehnologije globokih lažnih podob, ki lahko ustvarijo realistične, a ponarejene slike ali videoposnetke ter tako potencialno ogrozijo demokratični proces, zavedajoče volivce.
Q: Kateri odstotek anketirane populacije verjame, da bi morala biti prepovedana AI-generirana politična promocijska gradiva?
A: Po študiji, 80% verjame, da bi morali kandidati biti prepovedani uporabe AI za ustvarjanje volilne propagande.
Q: Kako so nekateri spremenili svoje navade na družbenih omrežjih kot odziv na te skrbi?
A: Po študiji se je 32% udeležencev odločilo zapustiti določene platforme ali zmanjšati uporabo zaradi tveganj, povezanih z odkrivanjem lažnih informacij.
Ključne izzive ali sporne zadeve
Eden od glavnih izzivov pri soočanju z AI-generirano dezinformacijo je ugotavljanje avtentičnosti vsebine. Ustvarjanje in širjenje globokih lažnih podob se izboljšuje, kar posameznikom otežuje razlikovanje med resničnim in ponarejenim. To vpliva ne le na volitve, temveč lahko vpliva tudi na javno mnenje in povzroči družbeno nestrinjanje.
Kontroverzni vidik te težave je ravnovesje med regulacijo in svobodo izražanja. Stroga nadzorstva nad vsebino, ki jo ustvari AI, bi lahko imele posledice za ustvarjalnost in svobodo govora, kar vodi v debate o tem, kje potegniti mejo.
Drugi izziv je zagotavljanje digitalne pismenosti javnosti, tako da so posamezniki opremljeni za kritično ocenjevanje vsebine, s katero se srečajo, zlasti na družbenih omrežjih.
Prednosti in slabosti AI v volilni propagandi
Prednosti:
– Razširljivost: AI lahko hitro generira prilagojeno vsebino, da doseže široko občinstvo.
– Usmerjanje: Algoritmi AI lahko mikro-ciljajo gledalce z vsebino, prilagojeno njihovim interesom, kar lahko poveča angažiranost.
– Stroškovna učinkovitost: AI lahko zmanjša stroške, povezane z ustvarjanjem volilnih gradiv.
Slabosti:
– Dezinformacije: AI se lahko uporabi za ustvarjanje in širjenje lažnih informacij.
– Globoki ponaredki: AI-generirane slike in videoposnetki lahko manipulirajo gledalčevo dojemanje resničnosti.
– Zaupanje: Uporaba AI v političnih oglasih lahko podre javno zaupanje tako v politični proces kot v medije.
Povezano z domeno AI in njenimi posledicami v volitvah je predlagana povezava z relevantno, zaupanja vredno glavno domeno:
ACLU – Ameriška združenje civilnih svoboščin (ACLU) pogosto razpravlja o vprašanjih digitalne zasebnosti, svobode govora in vpliva tehnologije na družbo, vključno z umetno inteligenco. Upoštevajte, da se lahko vsebina na strani ACLU o AI spremeni, glede na naravo aktualnih dogodkov in vprašanj.
Pomembno je opozoriti, da naj bi javna razprava o regulaciji AI, zlasti v zvezi s volilnimi procesi, upoštevala raznolike poglede, zagotavljajoč celovit pristop k morebitnim politikam in zakonom.
The source of the article is from the blog lisboatv.pt