Umjetna inteligenca postane glavno orodje na delovnem mestu

Zadnje prelomnice raziskave kažejo, da umetna inteligenca (AI) vstopa v vsakdanje rutine strokovnjakov. Vznemirljivih 34,9% udeležencev v trenutni anketi s strani platforme za spletno zaposlovanje v Romuniji, eJobs, poroča, da redno uporabljajo orodja AI, kot so ChatGPT ali Gemini, za delo povezana opravila, da izboljšajo učinkovitost in pospešijo rezultate.

Globlje v številke vidimo, da 18,8% anketirancev uporablja AI vsakodnevno, medtem ko 13,4% to počne tedensko in 5,7% nekajkrat na mesec. Za slednjo skupino uporaba AI še ni postala navada, ampak bolj služi kot občasna rešitev za določene izzive. Nasprotno, 13,9% redko uporablja takšne tehnologije, opaznih 48,1% pa sploh ni sprejelo AI v svoje delovne tokove.

Strokovnjaki in specialisti beležijo relativno visoko stopnjo sprejetja, še posebej v panogah, kot so IT, marketing, komunikacije in prevajanje. Ti posamezniki, pogosto na srednji ravni ali specialističnih položajih, AI uporabljajo predvsem za upravljanje ponavljajočih se ali enoličnih nalog, kot je pojasnila Ana Călugăru, vodja komunikacij na eJobs.ro.

Razlogi za uporabo inteligentnih orodij so raznoliki, pri čemer 68,7% navaja raziskave in iskanje informacij kot njihov glavni premikalec. Druge pomembne uporabe vključujejo pomoč pri sestavljanju sporočil in elektronskih sporočilih (44,4%), opravljanje prevajanj (34,3%) in ustvarjanje poročil in predstavitev (22,2%). AI prav tako širi svojo uporabnost na programiranje, ustvarjanje opisov delovnih mest, predloge za odzivanje na stranke, ustvarjanje digitalnih slik in ustvarjanje novih zamisli.

Kar zadeva vpliv na delovno mesto, 60,1% anketiranih poroča o zmanjšanju obremenitve zaradi dela, odkar so vključili AI v svoje pisarniške naloge. Vendar se mnenja razlikujejo, ko gre za skupno učinkovitost orodja, saj nekateri menijo, da bolj zapleta stvari, kot pa pomaga.

Koristi za prihranek časa so izrazite med uporabniki AI, pri čemer jih 68,2% to najbolj cenita. Ta orodja ne le pospešujejo zaključek nalog, ampak tudi navdihujejo nove perspektive in ideje (61,5%), blažijo breme ponavljajočih se nalog (32,3%) ter povečujejo produktivnost (42,1%).

Perspektive izzivov obstajajo, saj se nekateri uporabniki srečujejo z neizpolnjeno pričakovanji glede rezultata AI, težavami zaupanja in težavami pri postavljanju jasnih vprašanj. Približno 18,9% ni poskusilo orodij AI, predvsem zaradi pomanjkanja ozaveščenosti, 6,6% pa priznava primanjkljaj digitalne kompetentnosti.

Presenetljivo, kljub širokim pomislekom o zaposlitveni varnosti v luči hitrega napredka AI se le 18,4% izraža skrb glede morebitne izgube službe. Večina udeležencev (63,5%) se ne boji zamenjave s strani AI, in pričakovanj je, da se bo delovni trg preoblikoval, s spekulacijami o divergenci možnosti zaposlovanja.

Pomembna vprašanja in odgovori:

1. Kakšen je razlog za sprejetje AI na delovnem mestu?
Osnovni razlog za sprejetje AI je povečanje učinkovitosti in pospeševanja rezultatov. AI se uporablja za raziskave, sestavljanje komunikacij, izvajanje prevodov, ustvarjanje poročil in drugih opravil, ki se lahko avtomatizirajo za prihranek časa in virov.

2. Kateri strokovnjaki imajo najvišje stopnje sprejetja AI?
Strokovnjaki belih ovratnikov, še posebej v IT, marketingu, komunikacijah in prevajanju, kažejo visoke stopnje sprejetja AI. Uporabljajo AI za obvladovanje ponavljajočih nalog in za pomoč pri kompleksnem reševanju problemov.

3. Kakšne so poročene koristi uporabe AI na delovnem mestu?
Koristi vključujejo: prihranek časa, zmanjšanje obremenitve dela, navdih za nove perspektive, olajšanje ponavljajočih se nalog in povečanje produktivnosti.

4. Kakšni so izzivi ali kontroverze, povezane z AI na delovnem mestu?
Nekateri izzivi vključujejo, da AI včasih ne dosega pričakovanj, težave zaupanja v tehnologijo in težave pri oblikovanju učinkovitih vprašanj. Poleg tega obstajajo pomisleki o digitalni kompetentnosti pri nekaterih zaposlenih in strahovi, čeprav omejeni, pred morebitno izgubo službe.

Ključni izzivi ali kontroverze:

Natančnost in zaupanje: Pomisleki nastanejo, ko vsebina ali rešitve, ki jih ustvari AI, ne izpolnjujejo pričakovanj glede kakovosti, kar vodi v težave s zaupanjem med strokovnjaki.
Vrzel v veščinah: Del delovne sile morda nima potrebnih veščin za učinkovito uporabo AI, kar poudarja potrebo po digitalni izobrazbi in usposabljanju.
Zaposlitvena varnost: Kljub nizkemu odstotku zaskrbljenosti delavcev glede izgube službe možnost, da bi AI nadomestil določene vloge, ustvarja tesnobo in kliče k razpravam o prihodnjem trgu delovnih mest.
Etika AI: Etični premisleki, vključno z zasebnostjo podatkov in pristranskostjo pri odločanju, so ključni, saj se AI vse bolj vključuje v procese na delovnem mestu.

Prednosti:

Učinkovitost: AI bistveno pospešuje številne naloge, kar strokovnjakom omogoča osredotočanje na bolj strategične dejavnosti.
Inovativnost: AI lahko navdihuje inovacije tako, da pomaga pri brainstormingu in simulaciji različnih scenarijev in rezultatov.
Produktivnost: S samodejnim opravljanjem enoličnih nalog AI omogoča delavcem, da so bolj produktivni.

Slabosti:

Zapletenost: AI včasih lahko zaplete procese namesto da bi jih poenostavil, odvisno od aplikacije in uporabnikove spretnosti.
Začetni učni krivulji: Nekateri zaposleni se morda srečujejo z veliko učno krivuljo pri sprejetju in brezhibni uporabi orodij AI, kar lahko vodi v neučinkovitost ali odpornost.
Odvisnost: Preveč zanašanje na AI orodja lahko ovira razvoj kritičnega mišljenja in reševanja problemov med delavci.

Povezane povezave:

Za razvoj in novice AI se lahko sklicujete na te glavne domene priznanih organizacij in institucij:

NVIDIA – Znana po svojih AI in tehnologijah globokega učenja.
IBM – Ponuja rešitve AI in kognitivne storitve z njihovo platformo Watson.
Google AI – Deli vpoglede in raziskave iz Googlovih AI pobud.
OpenAI – Izvaja raziskave AI in spodbuja prijazno AI za dobro vseh.

Predstavljena dejstva in viri temeljijo na kombinaciji širokega znanja o AI na delovnem mestu in konteksta, podanega v članku, obenem pa zagotavljajo, da informacije ostanejo aktualne glede na moje zadnje posodobitve znanja.

The source of the article is from the blog be3.sk

Privacy policy
Contact