V slikovitem mestu Ženeva v Švici so se mednarodni voditelji, strokovnjaki in inovatorji zbrali 30. in 31. maja za slavni vrh AI for Good Global Summit. Cilj vrha je bil visok, a ključen: izkoristiti umetno inteligenco (AI) za izboljšanje globalnega zdravja, odziva na podnebje, enakosti spolov, vključujočega blagostanja in trajnostne infrastrukture, med drugimi razvojnimi cilji. To, kar je izstopalo na tem vrhu, je bila osredotočenost na upravljanje tehnologij AI.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril potencial AI kot igralca, ki lahko spremeni igro pri spodbujanju trajnostnega razvoja po celem svetu. Pozval je k skupnemu in celovitemu pristopu k upravljanju z AI, ki ravnovesi inovacije s odgovornostjo in nadzorom.
Med dogodkom “AI Governance Day” kot uvod v vrh 29. maja so uradniki vlade skupaj z globalno skupnostjo AI podrobno preučevali uporabo okvirov ZN, vključno s človekovimi pravicami, pri hitro napredujočih tehnologijah AI. Doreen Bogdan-Martin, generalna sekretarka Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), je izpostavila tveganja, ki segajo celo do motenj spanja, kot ključno skrb, ki presega koristi.
V sedmih letih ITU zavzema rešitve AI za korist človeštva in zdaj skrbi, da nobena država ne bo zapostavljena. Njihovi napori ciljajo na odgovorno in učinkovito izkoriščanje napredka AI.
Tri stebre odgovornega upravljanja z AI je predlagala generalna sekretarka Bogdan-Martin: oblikovanje tehničnih standardov, postavljanje človekovih pravic in temeljnih vrednot ZN v središče upravljanja ter celovit razvoj prek razvoja zmogljivosti.
Ministrica za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo Namibije Emma Inamutila Theofelus je predlagala, da bi morali graditi na obstoječih upravnih okvirih, podobno kot je urejeno v avtomobilski in farmacevtski industriji, vključevati upravljanje z AI tudi v druge področja, kot so podnebne spremembe in obdavčitev, ter spodbujati dialog med ustvarjalci AI in uporabniki za zmanjšanje pristranskosti in diskriminacije.
Ker naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo na 9,7 milijarde, je kritična potreba po raznolikosti in izboljšanju kakovosti hrane. Dongyu Qu, generalni direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je govoril o nujnosti povezovanja IT s biologijo in spodbujanju tesnejšega sodelovanja za zagotovitev varnosti preskrbe s hrano.
Z naraščanjem patentnih prijav – do skoraj 3,5 milijona leta 2022, s 13,7-odstotnim povečanjem patentov na področju informatike – je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) Daren Tang poudaril gradnjo ekosistema, kjer je tehnologija smiselno absorbirana in inovatorji so njegovo jedro.
Gilbert Houngbo, generalni direktor Mednarodne organizacije za delo (ILO), je opozoril na vpliv AI na prihodnost dela – tako na premeščanje delovnih mest kot na ustvarjanje novih. Celoživljenjsko učenje postane ključno, po Houngbojevih besedah, za zmanjšanje vplivov tehnologije na zaposlovanje.
Ko tehnologija napreduje, so nenehni dialog in razvoj politik ključni za usmerjanje vpliva AI na družbo. Tshilidzi Marwala, rektor Univerze ZN (UNU) in namestnik generalnega sekretarja ZN, je zagovarjal sodelovalno platformo za inovacije po vsem svetu, optimizacijo AI za korist vseh.
Pomembna vprašanja in odgovori:
1. Katere so ključne težave, povezane z upravljanjem z AI?
Glavne težave vključujejo zagotavljanje, da so napredki na področju AI urejeni z robustnimi etičnimi okviri, mednarodnimi standardi in predpisi, ki uravnotežijo inovacije s zaščito človekovih pravic. Nastajajo težave pri sledenju hitremu tempu razvoja AI, zmanjševanju pristranskosti, preprečevanju diskriminacije in reševanju socioekonomskih vplivov, kot so premestitve delovnih mest.
2. Kako se lahko AI uporablja za obravnavanje globalnih vprašanj?
AI se lahko uporablja v različnih področjih, kot so zdravstvo (npr. napovedovanje in diagnoza bolezni), podnebna znanost (npr. analiza podatkov za modeliranje podnebja), kmetijstvo (npr. optimizacija donosa pridelkov) in infrastruktura (npr. inteligentni sistemi za prevoz), da bi se izboljšala učinkovitost in rezultati.
3. Zakaj je mednarodno sodelovanje pomembno pri upravljanju z AI?
Mednarodno sodelovanje zagotavlja, da se upoštevajo različni vidiki, razvijejo globalni standardi in nobena država ne bo zapostavljena pri dostopanju do koristi AI. Prav tako lahko pomaga usklajevati različne nacionalne zakone in politike z skupnimi cilji, zagotavljati doslednost in sodelovanje čez meje.
Prednosti in slabosti:
Prednosti AI za dobro:
– AI lahko učinkovito obdela velike količine podatkov za reševanje kompleksnih problemov.
– Ima potencial za izboljšanje dostave storitev in produktivnosti v različnih sektorjih.
– AI lahko pomaga pri personalizirani medicini, izobraževanju in drugih storitvah, prilagojenih posameznim potrebam.
– Tehnologija lahko pomaga pri spremljanju in upravljanju naravnih virov bolj trajnostno.
Slabosti in kontroverze:
– AI lahko privede do brezposelnosti prek avtomatizacije in premestitve delovnih mest.
– Obstaja tveganje za vzdrževanje pristranskosti in diskriminacije, če AI sistemi niso pravilno urejeni.
– Skrbi glede kibernetske varnosti naraščajo z večjim sprejemanjem AI, saj postanejo ti sistemi privlačne tarče za zlonamerne dejavnosti.
– AI sistemi lahko kršijo pravice do zasebnosti, če vključujejo obsežno zbiranje in obdelovanje podatkov.
Povezane povezave:
Za več informacij o temi AI in globalnega upravljanja obiščite naslednje glavne domene:
– International Telecommunication Union (ITU)
– Združeni narodi (ZN)
– Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO)
– Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)
– Mednarodna organizacija dela (ILO)
Prosimo, upoštevajte, da se dostopnost in veljavnost teh URL-jev lahko spremenita, zato je pomembno, da preverite njihovo pravilnost ob času vašega iskanja.
The source of the article is from the blog mivalle.net.ar