Povečane grožnje zaradi dezinformacij, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence, predstavljajo pomemben problem za demokratične procese, kot je izpostavil Hugo de Jonge, odhajajoči minister za notranje zadeve na Nizozemskem. V svoji izjavi v zakonodajnem sporazumu je poudaril, da pričakuje eskalacijo razširjanja in intenzivnosti zavajajočih informacij, namenjenih vplivanju na javno mnenje.
Dvoredna narava napredne umetne inteligence postaja očitna, saj te tehnologije lahko znatno povečajo obseg in stopnjo dezinformacij. Kljub izzivom, ki se pojavljajo, De Jonge vidi pozitivno plat, kjer umetna inteligenca ponuja tudi nove poti za avtomatično boj proti širjenju lažnih pripovedi. Konkretnosti, kako naj bi to bilo izvedeno, za zdaj še niso podrobno opisane.
Evropska sodelovanja za boj proti dezinformacijam dobivajo obliko, ko grožnja postaja vse večja. De Jonge je poročal, da se je Nizozemska proaktivno pridružila opazovalnici za boj proti dezinformacijam na evropski ravni. Čeprav so strategije tega združenega prizadevanja še v razvoju, je cilj jasen: postaviti Nizozemsko na čelo boja proti digitalnim manipulacijam. Poudaril je pomembnost okrepitve prizadevanj za soočanje s kompleksnimi izzivi, ki jih predstavlja zloraba umetne inteligence pri širjenju dezinformacij.
Pomembna vprašanja in odgovori:
– Kaj so dezinformacije in kakšna je njihova povezava z umetno inteligenco?
Dezinformacije se nanašajo na napačne ali netočne informacije, ki se širijo, ne glede na to, ali je nalašč, da zavedejo. Napredna umetna inteligenca igra vlogo prek deepfakes, sintetičnih medijev in natančno nastavljenih algoritmov, ki lahko ustvarjajo ali širijo dezinformacije v velikem obsegu in s stopnjo zapletenosti, zaradi katere je težko zaznati.
– Zakaj predstavljajo dezinformacije, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, grožnjo demokratičnim procesom?
Dezinformacije, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, lahko ogrozijo integriteto volitev, polarizirajo javni diskurz in podirajo zaupanje v institucije. Lahko bistveno vplivajo na javno mnenje z razširjanjem lažnih pripovedi, ki se zdijo verodostojne, s tem pa izkrivljajo demokratično odločanje.
– Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri boju proti širjenju dezinformacij?
Umetna inteligenca lahko pomaga pri prepoznavanju in označevanju lažnih novic, deepfakes in drugih oblik digitalnih dezinformacij prek prepoznavanja vzorcev, strojnega učenja in obdelave naravnega jezika. Nudi orodja za preverjanje dejstev in platformam omogoča učinkovitejše spremljanje ter ukrepanje proti lažnim informacijam.
Ključni izzivi in kontroverze:
– Regulacija umetne inteligence in svobode govora: Zagotavljanje odgovorne uporabe umetne inteligence pri zaviranju dezinformacij je treba uravnotežiti z varovanjem svobode govora. Kontroverzno je, kdo odloča, kaj predstavlja dezinformacijo, ter možnost cenzure, ki jo prinaša uporaba umetne inteligence.
– Digitalna pismenost in ozaveščenost javnosti: Glavni izziv je povečati digitalno pismenost, tako da bo javnost bolje opremljena za prepoznavanje in vprašanje dezinformacij, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence.
– Predpristranskost in učinkovitost umetne inteligence: Sistemi umetne inteligence sami lahko vsebujejo predsodke, kar dodatno zaplete uporabo teh orodij v boju proti dezinformacijam. Zagotoviti, da so ti sistemi učinkoviti in pošteni, predstavlja pomemben izziv.
Prednosti in slabosti:
– Prednosti:
– Potencial za bolj učinkovito zaznavanje in obvladovanje dezinformacij.
– Lahko delujejo v obsegu in hitrosti, ki ju ne more doseči noben človeški preverjevalec dejstev.
– Nudijo nove metode za sledenje izvorom in vzorcem kampanj dezinformacij.
– Slabosti:
– Sistemi zaznavanja, ki temeljijo na umetni inteligenci, se lahko uporabljajo tudi za zatiranje zakonitih informacij ali glasov nasprotovanja.
– Učinkovite dezinformacije se lahko prilagodijo, kar lahko vodi v tekmo med ustvarjanjem in zaznavanjem dezinformacij.
– Prevelika odvisnost od umetne inteligence lahko zmanjša kritično razmišljanje in digitalno pismenost med javnostjo.
Za dodatne informacije o presečišču med AI in dezinformacijami, tukaj je nekaj spoštovanih virov, ki bi jih lahko preverili:
– Evropska unija: Informacije o pobudah in sodelovanju po vsej EU.
– UNESCO: Viri o globalnih prizadevanjih in izobraževalnih gradivih glede dezinformacij.
– OECD: Raziskave in smernice za politike v zvezi s tehnologijo, AI in dezinformacijami.
Zapomnite si, da bi morali preveriti povezave za trenutno veljavnost in je pomembno, da poskrbite, da predstavljajo verodostojne in avtoritativne vire na temo.
The source of the article is from the blog anexartiti.gr