Odbor za nadzor Meta se sooča s kompleksnimi izzivi sodobnega urejanja vsebin s pozivom javnosti k podaji povratnih informacij o ustrezni reakciji na AI-ustvarjene eksplicitne slike, ki ciljajo na javne osebnosti. V dveh odmevnih primerih – eden vključuje indijsko osebnost, drugi ameriško slavno osebnost – je bila uporabljena umetna inteligenca za oblikovanje slik spolno eksplicitne narave.
Na primer je na Instagramu prišlo do spornega primera, kjer je račun, namenjen objavljanju AI-generiranih slik indijskih žensk, delil fotografijo, ki je bila spremenjena, da je izgledala kot znana indijska osebnost. Posebnost tega primera ni samo vsebina sama, ampak zaskrbljujoč vzorec deepfakeov, ki narašča v Indiji, državi, ki vse bolj doživlja porast takšnih zavajajočih medijskih taktik.
Meta-jeva pobuda za javno angažiranje si prizadeva zajeti širše družbeno perspektivo o teh etičnih dilemah digitalnega sveta, kljub že obstoječim smernicam indijskega ministrstva za elektroniko in informacijsko tehnologijo, ki pozivajo k odstranitvi takšnih vsebin s platform družbenih medijev.
Intenzivnost težave je poudarjena z viralnim širjenjem ponarejenih slik slavnih indijskih igralk po različnih spletnih kanalih. V tem specifičnem primeru vsebine sprva niso pregledali zaradi napake v nadzoru, kar je privedlo do odlašanja z ukrepanjem, dokler ni posegel Odbor za nadzor.
Hkrati se je zgodil podoben primer v Združenih državah, kjer je bila v Facebookovi skupini deljena AI-generirana eksplicitna slika ameriške slavne osebnosti. Po burni reakciji uporabnikov iz ZDA je bila vsebina označena kot kršitev Facebookovih skupnostnih standardov in nato izbrisana.
Javno mnenje o teh primerih se zbira za omejen čas, kar poudarja prizadevanje Meta za transparentne odločitve, informirane s strani skupnosti, v nenehno spreminjajočem se digitalnem okolju. Rok za javni vnos predstavlja priložnost za deležnike, da vplivajo na okvir za obravnavo občutljivih in potencialno škodljivih AI-generiranih vsebin.
Vključenost Nadzornega odbora Meta, ki išče javne povratne informacije o AI-generiranih eksplicitnih vsebinah, poudarja presečišče razvijajoče se tehnologije in etičnih posledic, ki jih ima na družbo. Tukaj so pomembne točke, povezane s temo, ki niso omenjene v članku, a so relevantne:
Trenutni tržni trendi:
Uporaba umetne inteligence za ustvarjanje ponarejenih ali spremenjenih slik in videoposnetkov, bolj znanih kot “deepfake”, je vse večji problem. Dostopnost tehnologije deepfake se širi, saj postaja AI vedno bolj dostopna in enostavna za uporabo. Zaradi tega je danes lažje kot kdaj koli prej za zlonamerneže ustvariti in razširiti takšno vsebino. Danes se deepfakei uporabljajo ne samo za ustvarjanje eksplicitne vsebine, ampak tudi za ustvarjanje političnih dezinformacij, lažnih novic in spletnega nadlegovanja.
Napovedi:
Strokovnjaki napovedujejo, da se bo, ko se bo AI-tehnologija nadalje razvijala, zmožnost ustvarjanja izjemno realističnih deepfakeov samo razširila in postala še bolj izzivna za odkrivanje. To postavlja nujna vprašanja o pripravljenosti družbenih medijev in pravnih sistemov za boj proti uporabi takšne tehnologije. Razvijajo se izboljšane metode odkrivanja in biometrični avtentikacijski ukrepi, vendar prihaja do stalnega boja med ustvarjanjem in odkrivanjem deepfakeov.
Glavni izzivi ali kontroverze:
Eden največjih izzivov je razlikovanje med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti. Mnogi ustvarjalci politik in zakonodajalci se srečujejo z zahtevnim izzivom reguliranja, ne da bi posegali v ustvarjalne ali politične izraze, ki uporabljajo podobne AI-tehnologije. Poleg tega širjenje deepfakeov postavlja kritična vprašanja o privolitvi in možnosti škode za ugled in duševno zdravje posameznikov, katerih podobnost uporabljajo brez dovoljenja.
Pomembna vprašanja, povezana s temo:
1. Kako lahko družbeni mediji uravnotežijo koristi tehnologije AI s potrebo po zaščiti pred škodljivo vsebino?
2. Katere pravne in etične okvire potrebujemo za obravnavo zlorabe deepfakeov, še posebej kadar prizadenejo javne osebnosti in zasebne državljane?
3. Kako naj družbene medijske platforme odreagirajo na izzive, ki jih postavljajo deepfakei in ki so v prepleteni z različnimi kulturnimi normami in pravnimi sistemi v globalnem kontekstu?
Prednosti:
– AI se lahko uporabi za ustvarjanje izobraževalnih vsebin in umetniških izrazov.
– AI lahko pomaga pri prilagajanju in izboljšanju uporabniških izkušenj na družbenih medijskih platformah.
Slabosti:
– AI-generirane eksplicitne vsebine se lahko uporabljajo za nezakonite namene, kot so izsiljevanje ali spletno nadlegovanje.
– Obstaja tveganje za razpad javnega zaupanja v digitalne medije, saj postaja vse težje razlikovati med resničnim in ponarejenim.
Predlagane povezave:
Za posameznike, ki jih zanima ostati obveščenih o širši sliki vpliva AI na družbo, bi lahko bila koristna naslednja platforma informacij:
– Facebook
– Instagram
– Splošne tehnološke in AI-trende je mogoče dodatno raziskati na spletnih mestih, kot so Wired ali MIT Technology Review.
Te povezave so ponujene kot izhodiščne točke za posameznike, da raziskujejo različne perspektive na temo v okviru digitalnih medijskih vsebin in vloge tehnologije v družbi.
The source of the article is from the blog tvbzorg.com