Hitro napredovanje tehnologije generativne umetne inteligence je sprožilo razpravo o zaščiti avtorskih pravic umetnikov. Čeprav je umetna inteligenca revolucionirala ustvarjalne dejavnosti in ustvarila nove možnosti, so se pojavila vprašanja glede neavtoriziranega uporaba avtorsko zaščitenih del za usposabljanje sistemov umetne inteligence.
Leta 2023 so bili v Združenih državah Amerike vloženi nizi tožb s strani umetnikov in piscev proti podjetjem, ki so razvila sisteme generativne umetne inteligence. Ti ustvarjalci so trdili, da so njihova avtorska dela uporabljana brez dovoljenja, kar je pripeljalo do t. i. “pranja avtorskih pravic” slik, ki so koristile razvijalcem programske opreme.
Podobno se je v Japonski soočal ilustrator, ko je podjetje povezano z internetom začelo proizvajati s pomočjo umetne inteligence ustvarjene ilustracije likov, ki jih je ustvaril, in jih prodajalo brez njegovega dovoljenja. Ta neavtorizirana uporaba ni le posegala v njegove avtorske pravice, ampak je tudi vodila v izgubo priložnosti za delo ilustratorja.
Japonska, znana kot “raj za strojno učenje” generativne umetne inteligence, ima zakon o avtorskih pravicah, ki omogoča umetni inteligenci izvajanje strojnega učenja avtorsko zaščitenih del brez izrecnega dovoljenja. Vendar pa je ta določba sprožila skrbi glede pomanjkljive zaščite pravic umetnikov in potencialnega propada trga, če takšno ravnanje ostane neobravnavano.
Različne organizacije na Japonskem, med njimi Združenje japonskih časopisnih založnikov in urednikov ter Združenje japonskih založnikov knjig, so pozvale k ukrepom za zaščito pravic umetnikov in k nujnim popravkom zakona o avtorskih pravicah. Agencija za kulturne zadeve je predstavila primere, ko neavtorizirano učenje avtorsko zaščitenih del ne bi smelo biti dovoljeno, vendar še ni predlagala nobenih sprememb.
Strokovnjaki menijo, da sedanji zakon o avtorskih pravicah ne obravnava ustvarjanja ustvarjalnih del s pomočjo generativne umetne inteligence in posledičnega vpliva na dobičke imetnikov avtorskih pravic. Predlagajo potrebo po novem pravnem sistemu, ki upošteva razvojno podobo tehnologije umetne inteligence.
Ker se uporaba umetne inteligence nadaljuje s širjenjem, je ključno najti ravnotežje med tehnološkim napredkom in zaščito intelektualnih dejavnosti umetnikov. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov lahko ignoriranje prizadevanj ustvarjalcev zavre inovacije ter potencialno vodi v upad kulturne produkcije.
The source of the article is from the blog anexartiti.gr