Post-COVID ekonomija doživlja pomembno transformacijo, saj se ameriške prihranke iz dobe pandemije zmanjšujejo, obenem pa se pojavljajo novi vzorci potrošniškega vedenja. Ko gospodinjstva in banke konsolidirajo svoje finance, se pričakuje, da bo rast ameriškega BDP v naslednjih nekaj četrtletjih znašala približno 1%, nato pa sledi okrevanje in stabilnejša rast stopnje 2% ali več.
Kljub temu pa kljub temu gospodarskemu preporodu ne smemo pričakovati vrnitve na predpandemijske ravni inflacije in obrestnih mer. Več širših gospodarskih trendov, kot so ponovna presoja trgovinskih odnosov z Kitajsko, prehod na zeleno energijo, uvajanje strožjih gradbenih predpisov ter pomanjkanje zemljišč, usposobljenih delavcev in gradbenega materiala, prispevajo k inflacijskemu okolju. Ti dejavniki otežujejo doseganje 2% inflacijskega cilja ameriškega zveznega rezervnega sistema.
Druga ovira za vlade v ZDA in Evropi je obvladovanje primanjkljajev s povečanjem davkov in zmanjšanjem javnih izdatkov. S trenutnimi davčnimi stopnjami, ki so že zgodovinsko visoke v primerjavi z BDP, se lahko politiki srečajo s težavami pri uravnoteženju proračuna. To lahko privede do razmišljanja centralnih bankirjev o monetizaciji dolga, da bi omogočili večje vladne izdatke na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in obramba.
Neuspeh pri obravnavanju reforme javnih izdatkov bi lahko privedel do dviga dolgoročnih obrestnih mer. Dilema izbire med spodbujanjem produktivnosti in zagotavljanjem socialnih pravic prinaša nacionalne varnostne in politične posledice, še posebej v političnem okolju, kjer višje davčne obremenitve verjetno ne bodo dobro sprejete. Te odločitve so ključne za kapitalsko intenzivne sektorje, kot so zelena energija in umetna inteligenca, pa tudi za krepitev infrastrukture za prilagajanje podnebnim spremembam.
Sprejemanje sprememb in uživanje rasti je pomembno v tem obdobju gospodarske transformacije. Obrestne mere bodo morale upoštevati tudi upokojence, ki se umikajo iz naložb v delnice in naložbe z fiksnim dohodkom. Predvideva se, da se bo referenčna 10-letna državna obveznica ZDA ustalila okoli 4%, z možnostjo višjih stopenj, ko se gospodarstvo pridobiva na zagon.
Inovacije, še posebej na področjih zelene energije in umetne inteligence, bodo prinesle čistejše in kapitalsko intenzivnejše gospodarstvo za ZDA. Posledično bodo nominalne in realne obrestne mere odražale močnejšo rast in višje donose na kapital. Čeprav se lahko pojavijo izzivi in skeptičnost glede prehoda, ima umetna inteligenca potencial, da ponovno definira delovna mesta in ustvari nove priložnosti, kar vodi v bolj produktivno delovno silo kot celoto.
Nenehna revolucija umetne inteligence bo vplivala ne le na gospodarstvo, ampak tudi na različne panoge. Mediji, kot je New York Times, se soočajo s pravnimi izzivi zaradi uporabe modelov z velikimi jeziki s strani podjetja OpenAI. Drugi medijski viri, kot sta Associated Press in Axel Springer, pa so prepoznali vrednost umetne inteligence in dosegli dogovore o dostopu do vsebine s podjetjem OpenAI. Ta tehnologija ima potencial za izboljšanje kakovosti in količine analitičnega dela novinarjev ter pomoč v različnih panogah, kot so reasiguracija in odkrivanje goljufij.
Naprej gledano bo revolucija umetne inteligence lahko pomembno povečala produktivnost v ZDA, morda tudi za 1,5 odstotne točke letno do konca tega desetletja. Ta transformacija tudi ponuja zahodnim vladam način za olajšanje njihovih fiskalnih bremen. Čeprav se lahko pojavi skušnjava po prevelikem urejanju, bo zanašanje predvsem na trge za navigiranje skozi kaos in optimiziranje sprememb verjetno prineslo boljše rezultate.
Post-COVID ekonomija ponuja priložnost za svež začetek, sprejemanje novih tehnologij in prilagajanje spreminjajočemu se svetu. Z modrim upravljanjem teh izzivov lahko zgradimo močnejše in bolj vzdržno gospodarstvo za prihodnost.
The source of the article is from the blog radiohotmusic.it