Umetna inteligenca, nekoč slavljena kot prelomno odkritje, ki bo revolucioniralo svet, se danes sooča s kritiko zaradi svojega potenciala za ustvarjanje homogenega in dolgočasnega informacijskega okolja. Koncept umetne inteligence je že desetletja prisoten, nedavni napredek tehnologije pa nas je približal k dejanskemu pojavu strojev, ki znajo razmišljati in sklepati podobno kot ljudje.
Vendar pa vzpon vsebine, ki jo generira umetna inteligenca, bodisi besedilne bodisi slikovne, vzbuja skrb med raziskovalci in kritiki. Ti novi modeli umetne inteligence, kot na primer ChatGPT, imajo sposobnost ustvarjanja ogromnih količin informacij. Toda kaj, če ta poplava vsebine privede do sveta enotnosti in pustega, namesto raznolikosti in bogastva?
Eden ključnih pomislekov je povratna zanka, ki jo ustvarjajo ti modeli umetne inteligence. Izhodi, ki jih ti modeli generirajo, se hranijo nazaj v podatke za njihovo usposabljanje, kar oblikuje njihove prihodnje odgovore. Ta kanibalistični proces je sprožil primerjave z ouroborosom, mitološko kačo, ki poje svoj rep, ali z genetskimi deformacijami in slabim zdravjem, ki so posledica prevečkratnega parjenja v španski monarhiji.
Nicholas Naseem Taleb, avtor uspešnic, opozarja, da bi lahko umetna inteligenca postala “posalo, ki lula po sebi” – entiteta, ki obstaja zgolj zato, da bi služila sami sebi. Če umetni inteligenci dovolimo, da utrjuje lastno znanje in postaja samoohranitvena, lahko proizvede vsebino, ki je brez namena ali izvirnosti.
Že zdaj se pojavljajo zgodnji znaki tega pojava. Umetna inteligenca že začenja zastrupljati lastno oskrbo s hrano, saj novi modeli pišejo računalniško kodo, ki proizvaja slabše rezultate od pričakovanih. Skrb je, da bo umetna inteligenca, namesto da spodbuja nove zamisli in perspektive, ugasnila kreativnost in privedla do sveta ponavljajoče se in mediokrne vsebine.
Zgodovina umetne inteligence je trdno povezana s šovinizmom in pretiravanjem, beseda sama pa je bila skovana za pridobitev finančne podpore za poletno študijo. A ko tehnologija napreduje, si moramo postaviti vprašanje, kako bo umetna inteligenca oblikovala svet. Ali bo res spodbujala globalno enotnost in mir, kot si je predstavljal HG Wells s svojim Konceptom svetovnega možgana? Ali nas bo peljala po poti enakosti in enoumnosti?
Ko se umetna inteligenca nadalje razvija, je ključnega pomena, da upoštevamo posledice njegovega vpliva na naš informacijski prostor. Ključnega pomena je doseči ravnovesje med tehnološkim napredkom ter ohranjanjem raznolikosti in izvirnosti, da bi se izognili prihodnosti informacijske enotnosti. Le tako bo umetna inteligenca dejansko lahko izpolnila svoj potencial za izboljšanje in obogatitev našega življenja, ne da bi osiromašila bogastvo našega skupnega znanja.
Pogosta vprašanja:
1. Kakšne skrbi se pojavljajo glede vsebine, ki jo generira umetna inteligenca?
– Kritiki in raziskovalci se bojijo, da bo vsebina, ki jo generira umetna inteligenca, privedla do homogenega in dolgočasnega informacijskega okolja.
2. Kako umetni inteligenci modeli ustvarjajo povratno zanko?
– Izhodi, ki jih generirajo modeli umetne inteligence, se vračajo nazaj v podatke za njihovo usposabljanje ter oblikujejo njihove prihodnje odgovore.
3. S katero primerjavo se opisuje ta kanibalistični proces?
– Povratno zanko v modelih umetne inteligence primerjamo z ouroborosom, kačo iz starodavne mitologije, ki poje svoj rep.
4. Kakšno opozorilo poda avtor Nicholas Naseem Taleb glede umetne inteligence?
– Taleb opozarja, da bi lahko umetna inteligenca postala “posalo, ki lula po sebi”, torej da bi služila predvsem sebi in pomanjkovala namena ali izvirnosti.
5. Na kakšen način je umetna inteligenca že pokazala znake tega pojava?
– Modeli umetne inteligence že pišejo računalniško kodo, ki proizvaja slabše rezultate od pričakovanih, kar lahko zastrupi njeno lastno oskrbo s hrano.
6. Kaj je skrb glede umetne inteligence in kreativnosti?
– Skrbi, da bi umetna inteligenca ugasnila kreativnost in privedla do sveta ponavljajoče se in mediokrne vsebine namesto da spodbuja nove zamisli in perspektive.
7. Kakšna je zgodovina umetne inteligence in šovinizma?
– Zgodovina umetne inteligence je tesno povezana s šovinizmom in pretiravanjem, pri čemer je bila sama beseda skovana za pridobitev finančne podpore poletne študije.
8. Kakšen je pomen dosega ravnovesja z umetno inteligenco?
– Ključnega pomena je doseči ravnovesje med tehnološkim napredkom in ohranjanjem raznolikosti ter izvirnosti, da bi se izognili prihodnosti informacijske enotnosti.
The source of the article is from the blog scimag.news