Zemljevidi že dolgo služijo navigaciji po našem kopnem, dokumentirajo ceste, zgradbe in uporabo zemljišč. Vendar pa so obsežni in brezoblični oceani dolgo ostajali skrivnost, pri čemer je velik del njihove aktivnosti ostal skrit iz obzorja. To pa se je spremenilo zdaj.
Revija Nature je objavila revolucionarno študijo, ki je s pomočjo umetne inteligence (AI) in satelitskih posnetkov razkrila skrito svetovje pomorskega prometa in infrastrukture na morju. Raziskava, ki so jo izvedli pri Global Fishing Watch, je odkrila pomemben delež ribiških plovil, ki so se “skrivala” tako, da so izklopila svoje sisteme za samodejno sledenje. Z analizo milijard podatkov iz različnih virov, vključno s satelitskimi posnetki, je študija ustvarila doslej nevideni zemljevid dejavnosti na morju.
Ta nova spoznanja o industrijski revoluciji, ki se dogaja na naših oceanih, razkrivajo njen ogromen vpliv tako na globalno gospodarstvo kot tudi na okolje. Več kot milijarda ljudi je odvisna od morja za svojo hrano, milijoni pa so zaposleni v ribolovni industriji. Poleg tega je na oceanu prepeljanih približno 80% vseh trgovskih dobrin in proizvedenih je 30% svetovnega nafte.
Vendar je ta hitra rast “modro-okeanskega” gospodarstva imela svojo ceno. Upadanje okolja, kot je prekomerni ribolov in uničevanje kritičnih habitatom, je postalo pereč problem. Študija je imela za cilj spremljati in kartirati te razvoje, da bi bolje razumeli njihov vpliv na naše oceane.
Raziskava je odkrila več izzivov pri spremljanju pomorske dejavnosti. Določeni sistemi sledenja ladij so omejeni na matično družbo in niso javno dostopni. Poleg tega plovila, vpletena v nezakonite dejavnosti, pogosto izklopijo svoje sledilne sisteme ali manipulirajo s prikazom svoje lokacije. Obalna območja in določene regije z slabim sprejemom satelitov ustvarjajo “slepe točke” pri sledenju, medtem ko lahko politične in komercialne omejitve omejujejo pretok informacij prek sistemov za avtomatsko prepoznavanje (AIS).
Vendar pa je umetna inteligenca postala močno orodje za premagovanje teh izzivov. Z analizo obsežnih količin satelitskih posnetkov je študija zaznala več kot 63.000 pojavov plovil v določenem trenutku, pri čemer je bila približno polovica od teh ribiških plovil. Pomembno je tudi, da približno tri četrtine svetovnega ribištva ni bilo vidno v javnih sistemih za spremljanje.
Azija je izstopala kot prevladujoča regija pri industrijskem ribolovu, saj je bila odgovorna za 70% vseh odkritih ribiških plovil, zlasti Kitajska s svojo izključno gospodarsko cono. Študija je prav tako razkrila ribiška plovila, ki delujejo v morskih zaščitenih območjih, vključno z rezervatom Galápagos in morskim parkom Veliki koralni greben.
Poleg ribiške dejavnosti je študija prav tako identificirala fiksne morske strukture, kot so pomoli, vetrne farme in naftne vrtine. Kitajska prevladuje pri proizvodnji energije iz vetrne energije na morju, saj se je število turbin od leta 2017 do leta 2021 povečalo za osupljivih 900%. Vetrne farme na morju prevladujejo predvsem na severu Evrope in Kitajske, medtem ko se je število naftnih struktur na morju povečalo za 16%.
Ta študija ponuja celovit vpogled v industrializacijo oceana in njen vpliv na naš planet. Z nadaljnjo rastjo na področju vetrne energije na morju, akvakulture in rudarstva, ki se pridružujejo že uveljavljeni ribiški, ladijski in naftno plinski dejavnosti, je jasno, da je globalni ocean zasedeno in kompleksno industrijsko delovno okolje. Z razumevanjem in soočanjem z izzivi, ki jih ta hitra rast prinaša, se lahko zavzemamo za bolj trajnostno prihodnost naših oceanov.
The source of the article is from the blog meltyfan.es