Znanstveniki z Univerze Washington State (WSU) odpirajo nove poti pri iskanju primernih tekočin za gradbene projekte na Luni in Marsu. Ekipa, ki jo vodi Soumik Banerjee, izkoristi moč strojnega učenja za preučevanje »ionskih tekočin«, posebne vrste tekočih soli.
Z načrti NASA, da pošlje astronavte nazaj na Luno in na koncu tudi na Mars, postaja izziv transportiranja gradbenih materialov iz Zemlje vse težji. Osredotočili so se na izrabo virov na kraju samem in uporabo razpoložljivih materialov v vesolju. Vendar pa je odsotnost vode na Luni postavila ključno vprašanje, kako najti tekočine, ki bi bile sposobne izvleči pomembne vire iz lunine in marsijanske prsti.
Da bi to vprašanje učinkovito rešili, znanstveniki uporabljajo tehnike strojnega učenja namesto počasnih in dragih laboratorijskih testov na vsaki tekočini. Z uporabo strojev lahko hitro zožijo izbiro, pri čemer upoštevajo posebne lastnosti tekočin, kot so velikost delcev in gibljivost. Posledično so identificirali šest obetavnih tekočin, ki kažejo potencial za gradnjo na drugih planetih.
Z izjemnim sodelovanjem so znanstveniki z WSU združili moči z raziskovalci Univerze v Koloradu, da bi izvedli dodatne eksperimente v laboratoriju. Ti eksperimenti si prizadevajo simulirati pogoje, ki prevladujejo na Luni, in s tem realistično oceniti delovanje tekočin z uporabo materialov, podobnih tistim, ki jih najdemo na luninih terenih.
Zahvaljujoč temu globokemu prispevku strojnega učenja in neomajnim prizadevanjem teh predanih znanstvenikov, bi se vizija naseljevanja in gradnje na Luni in Marsu lahko uresničila prej, kot se pričakuje. Ta navdušujoča združitev znanosti in raziskovanja vesolja odpira neskončne možnosti za očarljive dogodivščine izven meja Zemlje.
The source of the article is from the blog maltemoney.com.br