Trenutne ameriške sankcije proti kitajskemu tehnološkemu sektorju so povzročile, da je Peking močno okrepil svoje razvojne napore na področju polprevodnikov. Ko se umetne inteligence hitro razvijajo, se Kitajska ambicija po prevladi v proizvodnji polprevodnikov še povečuje.
Mnogo oči je usmerjenih proti podjetju Nvidia, vodilnemu ameriškemu podjetju, znanem po svojih grafičnih procesorjih, ki so ključni za usposabljanje obsežnih modelov umetne inteligence. Čeprav Nvidia še vedno dobavlja nekatere čipe na Kitajsko, je ameriška vlada ponovno potrdila svojo namero, da omeji dostop do najnaprednejših tehnologij polprevodnikov. Ta situacija je preusmerila strategijo Kitajske, da razvije konkurenčne čipe za svojo rastočo industrijo umetne inteligence.
Med voditelji v tem prizadevanju je Huawei, pomemben tehnološki igralec na Kitajskem. S širokim portfeljem, ki segajo od telekomunikacijskih sistemov do oblačnega računalništva, je Huawei enota za zasnovo čipov HiSilicon ustvarila serijo procesorjev Ascend. Ti čipi služijo podatkovnim centrom, ki usposabljajo modele umetne inteligence, podjetje pa namerava predstaviti Ascend 910C, potencialnega tekmeca Nvidia H100.
Poleg tega podjetja, kot sta Alibaba in Baidu, prav tako povečujeta svoja prizadevanja na področju polprevodnikov. Medtem ko obe podjetji trenutno kupujeta Nvidia čipe, hkrati načrtujeta tudi lastne. Baiduovi čipi Kunlun so zasnovani za strežnike in aplikacije avtonomnega vožnje, medtem ko je Alibabajeva enota T-Head razvila Hanguang 800 za naloge sklepanja umetne inteligence, s čimer izboljšuje njihove sisteme priporočil v e-trgovini in še več.
Ta prizadevanja za tehnološko avtonomijo poudarjajo Kitajsko odločnost, da vzpostavi močan ekosistem polprevodnikov kljub zunanjim pritiskom.
**Kitajska pospešuje samooskrbo na področju polprevodnikov ob ameriških sankcijah**
Kot odgovor na naraščajoče ameriške sankcije, usmerjene proti njenemu tehnološkemu sektorju, Kitajska hitro uresničuje cilje samooskrbe na področju polprevodnikov. Ta strateški korak si prizadeva zmanjšati odvisnost od tuje tehnologije in hkrati okrepiti domačo industrijo polprevodnikov – temelj za ambicije države na področju umetne inteligence in drugih visokotehnoloških industrij.
Kateri so glavni cilji Kitajske strategije samooskrbe na področju polprevodnikov?
Kitajska si prizadeva doseči popolno samooskrbo v proizvodnji polprevodnikov, tako da zmanjša odvisnost od tujih uvozov in razvije domače tehnologije. Vladna pobuda “Made in China 2025” poudarja pomen industrije polprevodnikov, s načrti za krepitev okolja, ki spodbuja inovacije, raziskave in razvoj.
Kdo so drugi glavni igralci v kitajskem pokrajini polprevodnikov?
Poleg Huaweija so ključna podjetja, ki dosegajo pomembne napredke v razvoju polprevodnikov, SMIC (Semiconductor Manufacturing International Corporation), največji proizvajalec čipov na Kitajskem, in Nacionalni investicijski sklad za industrijo integriranih vezij. Ta podjetja aktivno vlagajo v proizvodne tehnologije in objekte za izboljšanje proizvodnih zmogljivosti.
Katere izzive se Kitajska sooča pri doseganju samooskrbe na področju polprevodnikov?
Kljub ambicioznim ciljem in pomembnim naložbam se Kitajska sooča z več izzivi:
1. **Tehnološke omejitve**: Napredni proizvodni procesi, še posebej tisti pod 7 nm, ostajajo večinoma izven Kitajskih zmogljivosti zaradi omejitev pri izvozu najsodobnejše opreme in tehnologij.
2. **Pomanjkanje talentov**: Hitro rastoča industrija polprevodnikov je povzročila pomanjkanje znanj, zlasti v visokotehnoloških zasnovah in proizvodnih procesih.
3. **Odvisnosti od globalne dobavne verige**: Kitajska še vedno računa na določene ključne komponente in materiale, pridobljene na mednarodni ravni, kar ustvarja ranljivosti v njeni dobavni verigi.
Ali obstajajo kontroverze okoli ambicij Kitajske na področju polprevodnikov?
Da, več kontroverz je povezanih s Kitajskim prizadevanjem po polprevodnikih:
– **Skrbi glede intelektualne lastnine**: Obtožbe o kraji intelektualne lastnine in korporativni špijonaži se nadaljujejo, saj države izražajo skrb glede izvora tehnologije in metodologij, ki jih uporabljajo kitajska podjetja.
– **Geopolitične napetosti**: Ameriško predstavljanje napredkov Kitajske na področju polprevodnikov kot grožnje je povečalo napetosti, kar je sprožilo dodatne sankcije in omejitve, ki lahko nenamerno ovirajo globalno inovacijo.
Kakšne koristi Kitajska pridobi z okrepljenjem svojih zmogljivosti na področju polprevodnikov?
1. **Izboljšana nacionalna varnost**: Zmanjšanje odvisnosti od tuje tehnologije lahko zaščiti kitajsko gospodarsko in nacionalno varnost pred zunanjimi pritiski.
2. **Gospodarska rast**: Razširitev industrije polprevodnikov lahko spodbuja ustvarjanje delovnih mest in stimulira rast v povezanih sektorjih, kot so AI, telekomunikacije in potrošna elektronika.
3. **Tehnološko vodstvo**: Uspeh pri prizadevanjih za samooskrbo bi lahko Kitajsko postavil za globalnega vodjo na področju tehnologije polprevodnikov, kar bi lahko preoblikovalo mednarodni tehnološki prostor.
Kakšne so slabosti ali tveganja tega strateškega premika?
1. **Porazdelitev virov**: Velike naložbe v tehnologijo polprevodnikov bi lahko odvrnile vire od drugih ključnih sektorjev gospodarstva.
2. **Potencialna izolacija**: Ko Kitajska razvija svojo industrijo kot odgovor na sankcije, bi se lahko tveganje, da se izolira od globalnih trgov, omejilo možnosti sodelovanja in inovacij.
3. **Skrbi o kakovosti**: Hitro prizadevanje za samooskrbo bi lahko ogrozilo kakovost izdelkov, če bi bil osredotočenost predvsem na hitrost namesto na rigorozni R&D.
Ko se situacija še naprej razvija, je Kitajska prizadevanja za samooskrbo na področju polprevodnikov v luči ameriških sankcij ključen element širše tehnološke tekme. Izidi teh napredkov in geopolitčne posledice bodo pomembno oblikovali prihodnost globalne industrije polprevodnikov.
Za več o temi obiščite South China Morning Post in Reuters.
The source of the article is from the blog guambia.com.uy