Roman RemberFitopatološka postaja O Areeiro, pod okriljem Pokrajinskega sveta Pontevedra, pričenja z inovativnim projektom, katerega cilj je izboljšanje pridelave kivija s pomočjo tehnologije umetne inteligence. Ta projekt, znan kot Kiwi-Sens, je sodelovanje s Kiwi Atlántico in je podprt s proračunom v višini 140.000 €, ki ga financira Galicijska agencija za kakovost hrane in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Projekt, ki bo potekal tri leta, si prizadeva modernizirati prakse pridelave kivija, ploda, ki je ključnega in ikoničnega pomena za galicijsko kmetijsko pokrajino. Kivi se večinoma prideluje na podeželskih območjih, kar pomeni, da bo ta digitalna transformacija lokalnim skupnostim ponudila priložnost, da pridobijo nove vpoglede in koristi.
Projekt, ki vključuje tudi Kmetijski raziskovalni center Mabegondo v A Coruñi, si prizadeva uvesti metode za zmanjšanje porabe vode pri pridelavi kivija. Poleg tega si želi izboljšati napovedovanje bolezni v pridelkih in izboljšati procese kmetijskih odločitev.
Za dosego teh ciljev bodo raziskovalci uvedli celovit monitoring sistem, ki bo izkoriščal cenovno ugodne tehnologije IoT in umetno inteligenco za optimizacijo upravljanja s kivi po Galiciji. Regija, zlasti pokrajina Pontevedra, je prepoznana kot nacionalni vodilni pridelovalec kivija, z več kot 877 hektarji, namenjenimi pridelavi, in letno pridelavo, ki presega 16.000 ton. Industrija kivija v Galiciji se je od svoje ustanovitve leta 1969 bistveno razvila, nenehno se izboljšuje preko raziskav in razvojnih prizadevanj.
Revolucija pridelave kivija z umetno inteligenco v Galiciji
Inovativni projekt Kiwi-Sens ne gre le za izboljšanje pridelave kivija v Galiciji; predstavlja pomembno preusmeritev k trajnostnemu kmetijstvu. Ker se kmetje srečujejo z naraščajočimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in upravljanjem virov, integracija umetne inteligence (UI) ponuja dragocene rešitve, ki bi lahko redefinirale kmetijske prakse v tej regiji.
Kakšna je vloga UI pri pridelavi kivija?
Tehnologija UI v pridelavi kivija pomaga pri analizi obsežnih podatkov, povezanih z vremenskimi vzorci, zdravjem tal in uspešnostjo pridelkov. Z uporabo algoritmov strojnega učenja lahko kmetje napovedujejo morebitne težave, preden se pojavijo, na primer napade škodljivcev ali pomanjkanje hranil. Ta proaktiven pristop omogoča prilagojene intervencije, kar zmanjšuje uporabo pesticidov in gnojil.
Kateri so ključni izzivi, povezani z implementacijo tehnologije UI?
Kljub obetavnim koristim se pri uvajanju UI v pridelavi kivija pojavljajo številni izzivi:
1. Visoki začetni stroški: Čeprav je projekt prejel financiranje, lahko začetna naložba, potrebna za napredne tehnologije in usposabljanje, predstavlja oviro za mnoge majhne kmete, ki se morda srečujejo z obstoječimi finančnimi pritiski.
2. Usposabljanje in sprejetje: Kmetje potrebujejo izobraževanje in usposabljanje, kako učinkovito uporabljati orodja UI in IoT. Lahko se pojavi odpor proti spremembam tradicionalnih kmetijskih praks.
3. Skrbi glede zasebnosti podatkov: Z naraščajočim zbiranjem podatkov o kmetijskih praksah se pojavljajo vprašanja o lastništvu in zasebnosti podatkov, ki jih je treba nasloviti za pridobitev zaupanja kmetov.
Kakšne prednosti prinaša UI pri pridelavi kivija?
Obstaja številne prednosti, povezane z integracijo tehnologije UI:
– Učinkovitost virov: UI lahko znatno optimizira porabo vode. Z analizo ravni vlage v tleh in vremenskih napovedi lahko natančno upravlja namakanje, pri čemer varčuje z vodo in zmanjšuje stroške.
– Povečani pridelki: Izboljšani modeli napovedovanja bolezni in spremljanje pridelkov lahko pripeljejo do bolj zdravih rastlin in večjih pridelkov, kar podpira preživetje lokalnih kmetov in prispeva k gospodarstvu.
– Trajnost: Zmanjšanje uporabe kemikalij se ujema s globalnimi cilji trajnosti, spodbuja ekološke prakse, ki koristijo tako okolju kot zdravju skupnosti.
Kakšne so slabosti ali tveganja UI v kmetijstvu?
Čeprav obstajajo jasne koristi, je treba upoštevati tudi tveganja:
– Odvisnost od tehnologije: Močna odvisnost od sistemov UI bi lahko zmanjšala tradicionalno kmetijsko znanje in spretnosti, saj bi se kmetje začeli zanašati na tehnologijo za sprejemanje odločitev.
– Dostop do trga: Veji operaterji, ki si lahko privoščijo tehnologijo, bi lahko prehiteli manjše, manj tehnološko integrirane kmetije, kar bi ustvarilo neenakost v kmetijski pokrajini.
– Potencialna izguba delovnih mest: Uvedba avtomatiziranih sistemov lahko povzroči znižanje potrebščin po delovni sili za določene naloge, kar povzroča skrbi glede varnosti zaposlitve za kmete.
Zaključek
Projekt Kiwi-Sens predstavlja pomemben korak naprej pri modernizaciji pridelave kivija v Galiciji. Z naslavljanjem ključnih vprašanj in izzivov ter izkoriščanjem prednosti umetne inteligence, lahko galicijski kmetijski sektor poveča svojo trajnost in produktivnost. Vendar pa je ključno, da se zagotovi, da ta transformacija koristi vsem deležnikom in ohranja bogato kmetijsko dediščino regije.
Za več informacij o kmetijstvu in tehnologiji obiščite FAO in raziskujte njihove vire o trajnostnih praksah kmetovanja in inovacijah v kmetijstvu.
