Stanje, ki je ljudi ohromilo, je Nolanda Arba omejilo na svet, kjer so se vsakodnevne naloge zdele nedosegljive. Vendar pa je po osmih letih življenja s to omejitvijo Arbo doživel globoko spremembo. Preko možganskega čipa, ki ga je razvilo podjetje Neuralink, finančno podprto s strani Elona Muska, je spoznal novo sposobnost, ki nakazuje na mešanico človeške zavesti in napredne tehnologije.
V živo prenosu je občinstvo opazilo nekaj izjemnega. Arbo je igral šah, premikal figure brez vidnega fizičnega stika. Ne da bi izrekel niti eno besedo ali premaknil roke, je opisal mehanizem, ki ga uporablja, tehnologijo, ki mu omogoča nadzor nad kazalcem na zaslonu preko misli. Ta intuitivna nova oblika interakcije je podobna temu, da si zamišlja točko in kazalec nanjo odzove.
Posledice te inovacije segajo preko igric. Nakazujejo na prihodnost, kjer bi ljudje z gibalnimi ovirami lahko ponovno pridobili nadzor nad svojimi življenji na načine, ki so bili prej nemogoči. Z združevanjem človeških kognitivnih sposobnosti z tehnološko močjo, so stoletja stari mejniki ‘jaza’ preopredeljeni, kar vodi v novo poglavje v kreposti človeškega duha.
Pomembna vprašanja in odgovori:
– Kako deluje tehnologija možgansko-računalniškega vmesnika (BCI)? Možgansko-računalniška vmesna tehnologija običajno deluje tako, da zaznava možganske signale, jih razlaga s pomočjo algoritmov in jih pretvarja v ukaze, ki lahko nadzorujejo zunanje naprave, kot so kazalci na zaslonu ali robotski udi. V Arbovem primeru verjetno uporablja obliko EEG ali vsadljivega čipa, ki zaznava specifične nevronske vzorce, povezane z njegovo namero premika kazalca.
– Kakšne so potencialne uporabe te prebojne tehnologije? Poleg obnavljanja mobilnosti pri paraliziranih posameznikih ima BCI potencial, da pomaga ljudem z različnimi nevrološkimi motnjami, omogoča upravljanje tehnologije brez uporabe rok za izboljšano večopravilnost ter celo okrepi učne sposobnosti. Sčasoma bi lahko omogočilo tudi nove oblike komunikacije za tiste s težavami pri govoru.
– Kakšne so ključne izzive ali kontroverze, povezane z možgansko-računalniškimi vmesniki? Obstaja več izzivov, vključno z natančnostjo in zanesljivostjo interpretacije signala, invazivnostjo nekaterih BCI tehnologij, dolgoročno stabilnostjo in biokompatibilnostjo vsadljivih naprav, etičnimi pomisleki glede zasebnosti in manipulacije misli ter možnostjo družbene razslojenosti pri dostopu do takšnih tehnologij.
Prednosti in slabosti:
– Prednosti:
– Omogoča samostojnost in nadzor posameznikom s hudo fizično invalidnostjo.
– Potencialno bi lahko izboljšala kvaliteto življenja tistim s težko obvladljivimi nevrološkimi pogoji.
– Okrepi interakcijo med človekom in računalnikom brez potrebe po tradicionalnih vmesnikih.
– Slabosti:
– Vstavljivi BCI-ji lahko prinesejo tveganja, podobno kot pri kateri koli kirurški posegi, vključno z okužbami ali zavrnitvijo.
– Obstajajo pomisleki o zasebnosti in etiki glede možnosti hekanja ali zlorabe zelo osebnih nevronskih podatkov.
– Lahko se pojavijo težave glede dostopnosti in cenovne ugodnosti ter s tem povezanih neenakosti.
Če upoštevamo širši spekter tehnologij BCI, in privzemamo, da predstavlja organizacijo Neuralink, lahko najdete informacije o napredku, misiji in razvoju tehnologije možgansko-računalniškega vmesnika na Neuralink. Če vas zanimajo širše aplikacije in posledice možgansko-računalniških vmesnikov, informacije pogosto najdete v akademskih in raziskovalnih ustanovah z nevroznanstvenimi programi, pa tudi pri podjetjih in organizacijah, ki so posebej posvečene razvoju tehnologije BCI.
[vgrajen]https://www.youtube.com/embed/iTZ2N-HJbwA[/vgrajen]