Razumevanje misli drugih: presenetljiva nova spretnost umetne inteligence
Ekipa sestavljena iz psihologov in nevrobiologov je odkrila, da lahko napredna jezikovna programska oprema presega človeške sposobnosti v ocenjevanju “teorije uma”. Ta testi merijo posameznikovo sposobnost sočustvovanja z zavzemanjem stališč drugih.
Veliki jezikovni modeli izzivajo status quo
V zadnjih nekaj letih so veliki jezikovni modeli (LLM) kot na primer ChatGPT s svojimi razširjenimi sposobnostmi, med katerimi je tudi talent za razločevanje človeških razpoloženj ali miselnih stanj, pritegnili pozornost po vsem svetu. Študija v ugledni reviji Nature Human Behavior je raziskovala, ali bi LLM-ji lahko dosegli enako kot ljudje pri ocenjevanju teorije uma.
Ocenjevanje empatije pri umetni inteligenci in ljudeh
Klasične ocene “teorije uma”, razvite s strani psihologov, služijo ocenjevanju posameznikovega miselnega ali čustvenega stanja med socialnimi interakcijami. Ti testi, ki poudarjajo našo sposobnost interpretacije neverbalnih znakov, ki označujejo psihološka stanja, se nanašajo na empatijo in zaupanje. Takšne ocene so pogosto preveč zapletene za mlade otroke, avtistične posameznike in živali, kar sproža predvidevanje, da bi stroji, ki jim manjka empatija, pri njih pogoreli.
Umetna inteligenca proti človeški učinkovitosti pri razumevanju miselnih stanj
Raziskovalci so izzvali več LLM-jev, naj opravijo teste teorije uma, in rezultate primerjali s tistimi iz vzorca prostovoljcev. Analiza podatkov 1.907 človeških udeležencev v primerjavi z LLM-ji, med katerimi so bili Llama 2-70b in GPT-4, je pokazala, da so lahko umetne inteligence uspele doseči ali včasih celo preseči človeško učinkovitost. Kljub takšnim dosežkom pa so znanstveniki pojasnili, da teh LLM-jev ne bi smeli enačiti z inteligenco ali empatijo ljudi.
Ključna vprašanja, odgovori in izzivi
Kako napredne umetne inteligence kot veliki jezikovni modeli prekašajo ljudi pri testih mentalne perspektive? Napredne umetne inteligence so s pomočjo svojih sofisticiranih algoritmov in obsežnega usposabljanja na raznolikih jezikovnih podatkih razvile sposobnost učinkovitega napovedovanja in simulacije človeškega jezika in miselnih vzorcev. To jim omogoča, da se dobro odrežejo pri testih teorije uma z identifikacijo kontekstualnih namigov in sklepanjem o miselnih stanjih, kar pogosto velja za vidik razumevanja in empatije.
Katere kontroverze so povezane z AI, ki opravlja te naloge? Poteka razprava o tem, ali AI resnično ‘razume’ ali le simulira razumevanje z obdelavo vzorcev v podatkih. Nasprotniki trdijo, da taka učinkovitost ne pomeni pristne empatije ali razumevanja človeških čustev. Poleg tega obstajajo etični pomisleki o AI, ki razlaga in potencialno manipulira s človeškimi čustvi.
Kateri so ključni izzivi? Eden od izzivov je razmejitev med simulacijo in dejanskim razumevanjem. AI lahko priskrbi pravilne odgovore, vendar brez pristne čustvene inteligence. Drug izziv je zagotavljanje, da AI ne zlorabi razumevanja človeške psihologije, kar vzbuja pomisleke o zasebnosti in potencialni manipulaciji.
Prednosti napredne AI pri ocenjevanju teorije uma:
– Doslednost: Za razliko od ljudi se AI ne spopada s utrujenostjo ali nihanjem razpoloženja, kar ponuja dosledno učinkovitost.
– Hitrost: AI lahko hitro obdeluje in analizira velike količine podatkov, kar je prednost pri zagotavljanju hitrih ocen.
– Podpora ljudem: AI lahko pomaga na območjih, kjer je človeška presoja lahko omejena ali pristranska, ponuja drugačen pogled.
Slabosti napredne AI pri ocenjevanju teorije uma:
– Pomanjkanje globoke empatije: AI nima pristnih globokih čustvenih stanj, ki ležijo v osnovi pristne empatije, saj deluje na podlagi napovedujočih sposobnosti in prepoznavanja vzorcev.
– Odvisnost od kakovosti usposabljanja podatkov: Če je AI usposobljen na pristranskih ali nepopolnih podatkih, bi lahko bile ocene zgrešene.
– Etične in zasebnostne skrbi: Uporaba AI za razlago človeških miselnih stanj postavlja tveganja zlorabe zasebnosti in napačne uporabe občutljivih informacij.
Več informacij o temi lahko najdete na glavni domeni Nature, ki pogosto razpravlja o napredkih na področju AI in sorodnih etičnih pomislekov.
V povzetku, čeprav so AI pokazale impresivno sposobnost, da dosežejo ali celo presežejo človeško učinkovitost pri določenih kognitivnih nalogah, kot so testi mentalne perspektive, poteka nenehni dialog o tem, kaj te sposobnosti dejansko predstavljajo, kakšne so posledice in kakšne odgovornosti prinašajo.