Okvir obsega digitalnega doba, srednjeevropske države, vključno s Poljsko, stojijo na pragu prelomnega obdobja, ki ga spodbuja umetna inteligenca (UI). Poročilo časnika “Puls Biznesu” in Inštituta za strukturne raziskave poudarja nujno potrebo po reformi javne politike, ki si prizadeva preiti iz industrijskih sposobnosti v veščine, osredotočene na tehnologijo.
Srednja Evropa se spopada s hitro evolucijo UI in se znajde na razpotju. Obilje splošnih veščin med delovno silo predstavlja zlato osnovo, na kateri se lahko gradi digitalno znanje. Kljub temu se lomi vrzel v digitalnih sposobnostih in podpornem institucionalnem okviru, ki so bistveni za njihov razvoj.
V dinamičnem okolju, kjer je digitalna pismenost enako pomembna kot nenehno učenje, bi tradicionalni izobraževalni sistemi v Srednji Evropi lahko postali zastareli, kar bi proizvedlo zmanjšano število delovno sposobnih posameznikov. To pomeni nujen poziv k ponovni oceni in prilagoditvi strategij izobraževanja zaposlenih skozi njihove kariere.
UI kot proti ukrep pomanjkanju delovne sile – strokovnjaki napovedujejo primanjkljaj približno 440.000 strokovnjakov v Poljski do leta 2040. Z UI na čelu obstaja možnost za premostitev te vrzeli v talentih, povečanje produktivnosti in dohodkov. Ta prehod poudarja vlogo UI pri opravljanju ustvarjalnih in nespecifičnih nalog, ki naj bi bile zelo iskane.
Trenutno je Poljska uvrščena s tretjim najnižjim povprečjem digitalnih veščin med državami članicami Evropske unije. Za državo je nujno preusmeriti svoje zaposlitvene in usposabljalne politike. Osnova mora preiti s spopada z brezposelnostjo na spodbujanje prekvalifikacij in pridobivanje novih sposobnosti – izrazi, ki pomenijo izboljšanje obstoječih spretnosti in pridobivanje novih. Ta premik bi se lahko izkazal za ključnega pri zagotavljanju mesta Srednje Evrope v krajini, kjer prevladuje UI.
Pomembnost spodbujanja inovacij v UI in razvoja veščin – Za srednjeevropske države so proaktivne javne politike in naložbe v izobraževalne in usposabljalne sisteme pomembne. Povečanje digitalnih veščin lahko prepreči zamenjavo delavcev, ki jo poganja avtomatizacija, ter zagotovi, da se delovna sila razvija hkrati s tehnološkimi napredki.
Ena ključnih težav za Srednjo Evropo je potencialna neusklajenost med spretnostnimi kompleti, ki jih zagotavlja tradicionalni izobraževalni sistem, in zahtevami UI vodenega gospodarstva. Poleg tega je polemika okoli etične uporabe UI, ki vključuje skrbi glede zasebnosti, nadzora in morebitnih pristranskosti v algoritmih UI.
Še ena težava je digitalni razkorak, tako znotraj držav kot med mestnimi in podeželskimi območji. Dostop do tehnologije in kakovostnega izobraževanja ni enoten, kar bi lahko poslabšalo obstoječe neenakosti.
Prednosti sprejemanja UI vključujejo povečanje gospodarske rasti, izboljšano učinkovitost v različnih sektorjih in potencial, da se Srednja Evropa pozicionira kot vodilna v tehnologiji UI. Tu so tudi potencialne izboljšave zdravja, okolja in kakovosti življenja, saj se UI uporablja za reševanje kompleksnih problemov.
Slabosti vključujejo tveganje zamenjave delovnih mest za tiste v vlogah, ki so dovzetne za avtomatizacijo, potrebo po znatnih naložbah v programe prekvalifikacij ter socialne in etične posledice UI, kot so skrbi glede varovanja podatkov in nadzora.
Če želite ostati informirani o tej temi in raziskovati možna sodelovanja, lahko zainteresirane strani obiščejo spletno mesto Inštituta za strukturne raziskave, enega od organizacij, ki so vključene v poročilo, omenjeno v članku. Drug vir za posodobitve informacij o razvoju in politikah UI v EU je Evropska komisija.
Dodatno, za širše vpoglede v stanje digitalnih spretnosti v Evropi in vlogo UI, je Digitalni indeks za gospodarstvo in družbo (DESI), ki ga zagotavlja Evropska komisija, uporabno orodje za merjenje napredka v digitalnih veščinah med državami članicami EU.