AI bi lahko spodbudila potrebo po univerzalnem osnovnem dohodku
Ko umetna inteligenca napreduje, potencialno odpuščanje delovnih mest sproži razpravo in negotovost, kar vodi v klice po ekonomskih reformah za boj proti nastali neenakosti. Geoffrey Hinton, ki ga nežno imenujejo “boter AI” in pionir tehnologije globokega učenja, je nedavno izrazil svoje skrbi glede hitre integracije AI-ja v vsakdanja dela. V odzivu na globoko razmišljanje o prihodnosti dela in družbe Hinton predlaga, da bi vlade morale razmisliti o uvedbi univerzalnega osnovnega dohodka (OOD) za zagotovitev finančne stabilnosti vsem državljanom.
Naslovno reševanje neenakosti pri premoženju, ki jo povzroča AI
Hinton je poudaril produktivnost in bogastvo, ki ju lahko AI ustvari, vendar je opozoril, da bi finančne koristi lahko nepravično koristile premožnim, še bolj povečuje družbene razlike. S tem, da vsak državljan prejme redni denarni dohodek, Hinton verjame, da bi lahko OOD bil učinkovita socialna reforma za uravnoteženje morebitne izgube delovnih mest zaradi napredka AI.
AI in avtonomna grožnja
Vplivni profesor in nekdanji zaposlenec Googla, ki je zapustil podjetje, da bi bolj svobodno spregovoril o nereguliranih nevarnostih AI-ja, je opozoril, da obstaja okoli 50 % možnost, da bo AI v naslednjih dveh desetletjih poskusil prevzeti nadzor nad družbo. Napredne kognitivne sposobnosti, ki so zasnovane v sisteme AI, predstavljajo po Hintonovem mnenju bistveno grožnjo za prevlado in varnost človeka.
Poziv k regulativnemu okviru za AI
Ob naraščajoči uporabi AI v vojaških aplikacijah in tekmovalnem boju med tehnološkimi velikani za razvoj AI izdelkov brez zadostnih varnostnih ukrepov je Hinton predlagal, da bi to lahko pomenilo začetek večje nevarnosti. Poudaril je nujnost mednarodnih sporazumov – podobno Ženevskim konvencijam – za vladanje vojaške uporabe AI-ja, močno pozivajoč k prepovedi kot bolj dokončni rešitvi za preprečevanje naraščajočih groženj, ki jih te tehnologije predstavljajo.
Relevantno za temo AI in univerzalni osnovni dohodek (OOD) tukaj so dodatna dejstva in kontekst, ki jih velja upoštevati:
– Trenutno odpuščanje delovnih mest zaradi AI: Študije so že pokazale, da sta AI in avtomatizacija zamenjali določena ponavljajoča se in rutinska dela, zlasti v panogah, kot so proizvodnja in osnovna analiza podatkov. To morda utrjuje Hintonovo zagovarjanje OOD, saj bi lahko bili ogroženi tudi bolj zapleteni položaji.
– Primeri izvajanja: OOD je bil poskusno izvajan v več državah in mestih po vsem svetu, kot so Finska, Španija in deli Združenih držav Amerike, s različno stopnjo uspeha in podpore javnosti.
– Ekonomske teorije za OOD: Ekonomske teorije, ki podpirajo OOD, vključujejo prepričanje, da lahko spodbudi gospodarstvo prek povečane potrošnje in zagotovi varnostno mrežo, ki spodbuja podjetniško prevzemanje tveganj.
– Politični in socialni izzivi: OOD se sooča s političnimi ovirami, saj kritiki trdijo o visokih stroških izvedbe in potencialnih zmanjševalcih motivacije za delo. Polemike nastajajo tudi v zvezi s tem, kako financirati takšen program, pri čemer različni predlogi vključujejo povečanje davkov za premožne ali uvedbo novih davkov, kot je na primer davek na ogljik.
Ključna vprašanja, izzivi in kontroverze:
– Kako bo financiran OOD? Financiranje ostaja ena največjih ovir, pri čemer nekateri predlogi vključujejo izkoriščanje povečanih prihodkov podjetij zaradi produktivnosti AI-ja.
– Ali bo OOD zmanjšal motivacijo za delo? Kritiki trdijo, da bi lahko OOD zmanjšal motivacijo ljudi za delo, čeprav nekatere študije kažejo drugače.
– Kako bo OOD vplival na inflacijo? Obstaja razprava o tem, ali bi lahko OOD povzročil inflacijo, saj bi več denarja v sistemu lahko privedlo do višjih cen.
Prednosti OOD:
– Zagotavlja varnostno mrežo za vse državljane, zmanjšuje revščino in neenakost.
– Spodbuja trošenje, kar potencialno lahko okrepi gospodarstvo.
– Posameznikom omogoča več svobode za zasledovanje izobraževanja, skrbstva ali podjetniških dejavnosti.
Slabosti OOD:
– Visoki stroški in izziv financiranja programa.
– Potencial za zmanjšanje motivacije za delo pri nekaterih posameznikih.
– Možnost inflacije, če ni previdno izveden in spremljan.
Za vse, ki želijo izvedeti več o OOD in njegovem odnosu do AI, tukaj je nekaj povezav na glavna področja uglednih organizacij in raziskovalnih institucij, ki razpravljajo oziroma izvajajo študije o OOD:
– Univerza v Oxfordu – Oxford Martin School
– Basic Income Earth Network
– UBI Global
– Brookings Institution
Ti viri lahko zagotovijo dodatne vpoglede v izvedljivost, poskuse in ekonomske modele, povezane z OOD kot odgovorom na odpuščanje delovnih mest, ki ga povzroča AI.
[vdelaj]https://www.youtube.com/embed/OQjrhIyaPyg[/vdelaj]
The source of the article is from the blog queerfeed.com.br