Več kot 50% globalnega prebivalstva bo letos sodelovalo na volitvah. Leta 2024 naj bi na volitvah po vsem svetu sodelovalo ocenjenih 2 milijardi ljudi, ki bodo volili na različnih ravneh.
Ali bodo te volitve brez manipulacije in vmešavanja? Zdi se precej malo verjetno. Nekatere države znajo izkoristiti in ovirati demokratične procese drugih. Na primer, Kitajska je bila obtožena uporabe umetniške inteligence za sejanje razdora v Združenih državah. Kitajska z uporabo lažnih računov poskuša pridobiti informacije o glavnih razcepitvah ameriških volivcev ter s tem spodbujati ločnice in vplivati na javno mnenje. Microsoft trdi, da je Kitajska že prej poskusila z informacijsko kampanjo, ki vključuje vsebino ustvarjeno z umetniško inteligenco, med predsedniškimi volitvami na Tajvanu januarja, ter napoveduje, da bo Kitajska uporabila podobne metode za usmerjanje volitev v Južni Koreji in Indiji.
Podobno kot Kitajska se pričakuje, da se bo tudi Rusija vmešavala v volitve svojih sosednjih držav Evropske unije (in morda že začela, saj so bila spletna mesta vsaj treh nizozemskih strank napadena v luči evropskih parlamentarnih volitev v začetku junija).
Glede na doslej izpostavljene kampanje se zdi, da bosta Kitajska in Rusija (in morda tudi Iran in Severna Koreja) uporabljali naslednje taktike za motenje svobodnih in demokratičnih volitev:
1. Manipulacija družbenih omrežij – najpreprostejša in dokazano učinkovita metoda. Prvič uporabljena med volitvami v ZDA leta 2016 (preko sheme lažnih oglasov na Fakebooku – škandal z Cambridge Analytico). Ta metoda se še vedno učinkovito uporablja na različnih globalnih volitvah.
Dodatni vpogledi v motnje volitev po svetu
Poleg že omenjenih taktik motenj volitev je treba upoštevati več ključnih vidikov v naraščajočem pokrajinskem globalnih volitev. Razumevanje podrobnosti potencialnih motenj razkriva izzive pri ohranjanju integritete demokratičnih procesov.
Kakšna so najpomembnejša vprašanja v zvezi z motnjami volitev in kako jih lahko naslovimo?
Edeno kritično vprašanje se vrti okoli vloge tehnologije pri olajševanju motenj. Kot smo videli v preteklih primerih, države kot so Kitajska in Rusija so izkoristile napredne tehnologijem, vključno z umetniško inteligenco, za manipulacijo družbenih medijev in vplivanje na javno mnenje. Naslavljanje tega vprašanja zahteva močne ukrepe na področju kibernetske varnosti, mednarodno sodelovanje in povečano transparentnost pri digitalnem oglaševanju.
Ključni izzivi in kontroverze:
Eden ključnih izzivov, povezanih z motnjami volitev, je težavnost določanja vzroka motenj. Ugotovitev natančnega vira motenj, še posebej, ko akterji uporabljajo sofisticirane metode za prikrivanje svojih dejavnosti, predstavlja pomemben izziv za volilne oblasti in strokovnjake za kibernetsko varnost. Kontroverze pogosto nastanejo, ko se obtožbe o motnjah izrečejo brez dokazov, kar vodi v debate o verodostojnosti volilnih izidov.
Prednosti in slabosti:
Prednosti naslavljanja motenj volitev vključujejo varovanje demokratičnih načel svobodnih in poštenih volitev, ohranjanje verodostojnosti volilnih procesov in zaščito suverenosti držav pred zunanjimi vplivi. Po drugi strani pa slabosti ležijo v možnem poslabšanju odnosov med državami, razgradnji zaupanja v demokratične institucije in širjenju dezinformacij, ki podkopavajo javni dialog.
Za dodatne vpoglede in vire o motnjah volitev po vsem svetu lahko obiščete spletno stran Mednarodne fundacije za volilne sisteme na ifes.org. Ta organizacija zagotavlja dragocene raziskave, poročila in orodja, namenjena spodbujanju volilne integritete in boju proti motnjam v demokracijah po vsem svetu.
S spremljanjem informacij in aktivnim sodelovanjem v razpravah o motnjah volitev lahko deležniki delajo na zmanjševanju tveganj, ki jih prinašajo tuji akterji, ki želijo podkopati demokratične procese. Pozornost, transparentnost in sodelovanje med državami so ključni pri varovanju temeljnih načel demokracije v vedno bolj povezanem svetu.