Ko se približujemo letu dni po razmahu umetne inteligence, je vredno razmisliti o njenem potencialu za revolucioniranje industrij, podobno kot je to storila zloglasna “tulipanska manija” med nizozemskim zlatim vekom. Kljub temu ostaja vprašanje: ali bodo tehnologije na osnovi umetne inteligence, kot je ChatGPT, v celoti nadomestile človeške delavce ali pa bodo preprosto izboljšale njihova delovna mesta?
Medtem ko potekajo razprave o vplivu umetne inteligence na delovno silo, postaja eno jasno: vodje začenjajo te inovacije videti kot orodja za nadomeščanje ali poenostavitev določenih nalog, ki jih izvajajo izkoriščeni delavci.
Na primer, podjetje IBM je letos zabeležilo 17-odstotno povečanje delnic, delno pospešeno zaradi podjetjeovega sprejetja umetne inteligence. CEO podjetja IBM, Arvind Krishna, je javno priznal, da lahko umetna inteligenca delno ali v celoti nadomesti delovna mesta znotraj organizacije. Dejansko je Krishna razkril, da je umetna inteligenca pomagala zmanjšati število zaposlenih, ki so delali ročne naloge s področja kadrov, s 700 na le 50, kar je omogočilo podjetju, da se osredotoči na druge cilje.
Kljub temu je stališče Krišne do te zadeve nekoliko mešano. Sprva je predlagal, da bodo določene vloge nadomestile rešitve na osnovi umetne inteligence, le pozneje pa trdil, da bo umetna inteligenca ustvarila več delovnih mest, kot jih bo odpravila. Posledično je končna odločitev, kako bodo odločevalci sprejeli in izvajali tehnologije umetne inteligence, še vedno negotova.
Kljub temu je nedavna anketa 3.000 vodij, ki jo je izvedlo beautiful.ai, pokazala, da mnogi vodje razmišljajo o tem, da bi sledili IBM-jevemu zgledu. Neverjetnih 41% anketiranih vodij je izrazilo željo, da bi letos nadomestili delavce s stroškovno učinkovitimi izdelki na osnovi umetne inteligence, kar kaže na potencialen premik, ki bi lahko preoblikoval delovno silo.
To vedno večje zanimanje za avtomatizacijo na osnovi umetne inteligence prihaja v obdobju nezadovoljstva in nestabilnosti med delavci. Nedavne raziskave kažejo, da je delovno zadovoljstvo zaposlenih na zgodovinsko nizki ravni, saj mnogi posamezniki izgubljajo vero v svoje poklice v času trajajoče pandemije. Dohodek narašča, čeprav prehiteva inflacijo, ni pa v skladu z gospodinjstvi, ki jih je prizadela leta gospodarske nestabilnosti. Članstvo v sindikatih ostaja na rekordno nizki ravni, kljub nedavnim vzponom priljubljenosti, število stavk in delovnih akcij pa se je povečalo za 280% v zadnjem letu.
Paradoksalno, medtem ko se delavci borijo za boljše plače in zaposlitveno varnost, se nekateri vodje vse bolj nagibajo k razmišljanju o rešitvah na osnovi umetne inteligence namesto o povišanju plač. Raziskava je pokazala, da skoraj polovica vodij (48%) verjame, da bi njihova podjetja imela korist od nadomeščanja pomembnih delov delovne sile z rešitvami, ki temeljijo na umetni inteligenci. Poleg tega 45% teh inovacij vidi kot priložnost za zmanjšanje plač zaposlenih zaradi zmanjšane odvisnosti od ročnega dela.
Človek se lahko vpraša, ali se vodje obračajo k znanstveni fantastiki ali so le opazovalci, ujeti v val umetne inteligence. Leta 2023, ko je umetna inteligenca prvič pridobila zagon, je bilo veliko paranoje glede potencialnega vpliva, ki bi ga lahko imela na civilizacijo. Vendar so se sčasoma pojavile nove teorije, ki nakazujejo, da umetna inteligentce ne bo popolnoma nadomestila človeških delavcev, temveč izboljšala njihove sposobnosti. Stopnja ranljivosti delovnih mest lahko sovpada z različnimi dejavniki, kot so sektor, delovne izkušnje in geografska lokacija. Zanimivo je, da je znaten delež zaposlenih izrazil željo po usposabljanju iz umetne inteligence, da bi bolje razumeli tehnologijo, ki jo bojijo.
Med vplivnimi ekonomskimi pisci je mogoče opaziti različna mnenja o prihodnosti dela. Njihova stališča segajo od optimizma glede obilja visoko plačanih delovnih mest v svetu, vodenem z umetno inteligenco, do opozoril o geografsko in demografsko koncentriranih negativnih učinkih. Te debate poudarjajo negotovost, ki obkroža resnične posledice umetne inteligence na delovno silo.
Ko vlagatelji vlivajo milijarde v umetno inteligenco, jo primerjajo z borznim razcvetom devetdesetih let, nas opozorilni glasovi opozarjajo, da se je treba izogibati prezgodnjim predpostavkam o neizogibnosti drastičnih sprememb v naših življenjih in delu zaradi umetne inteligence. Rana Foroohar iz Financial Times trdi, da smo še vedno v zgodnjih fazah inovacij v zvezi z umetno inteligenco, ter da se bo njen resničen vpliv razkril v prihodnjih desetletjih. Opozarja tudi na možnost mehurčka umetne inteligence, ki bi lahko kmalu počil.
Na tem neznanem ozemlju vodje morda nimajo ravni vzvoda za umetno inteligeno, kakršno verjamejo, da imajo, da bi preprečili morebitne upore delavcev. Poleg tega, čeprav so v določeni meri zaščiteni zaradi svojih vlog pri odločanju, tudi vodje niso imuni na grožnje, ki jih prinaša umetna inteligenca. Velik odstotek (48%) meni, da bodo orodja na osnovi umetne inteligence ogrozila njihove plače, kar bo privedlo do padca plač po vsej delovni sil. Poleg tega je 50% izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnih znižanj plač, ki bi se specifično nanašala na njihove vodstvene položaje.
V nasprotju s splošnim prepričanjem večina vodij ne stremi k popolni zamenjavi celotne delovne sile z roboti. Namesto tega jih 66% zanima izkoriščanje orodij na osnovi umetne inteligence za izboljšanje produktivnosti svojih zaposlenih. Le majhen delež (12%) ima namen popolnega avtomatiziranja delovne sile.
Brez dvoma je umetna inteligenca še vedno predmet fascinacije in skrbi. Medtem ko ne moremo zanikati njenega potenciala za motenje in preoblikovanje različnih industrij, ostaja resničen vpliv na delovna mesta in delavce negotov. Ko vstopamo v prihodnost, usmerjeno z umetno inteligenco, je pomembno razmisliti o ravnovesju med inovacijami in človeškim elementom, ki določa delovno silo.
Pogosta vprašanja (FAQ)
The source of the article is from the blog maltemoney.com.br